Pomenljivo obletnico 100-letnice posvetitve romarske cerkve Marijinega vnebovzetja na Zaplazu smo sklenili v soboto, 7. oktobra 2017, z osrednjo slovesnostjo. Skozi celo leto so potekala različna romanja in slovesnosti z blagoslovi novih pridobitev.
Sklepno slovesnost v soboto je vodil apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Juliusz Janusz, ki letos praznuje tudi zlati jubilej mašništva in šest let njegovega delovanja v Sloveniji. Tudi svojo prvo javno slovesnost v Sloveniji je vodil ravno na Zaplazu, že dva dni po njegovem prihodu, in sicer ob prenosu relikvij blaženega Alojzija Grozdeta v stranski oltar cerkve. Ravno s tem prenosom je Zaplaz kot Marijina Božja pot pridobil še en nov poudarek in pomen kot kraj češčenja Grozdetovih relikvij kot priprošnjika mladih in za spravo v slovenskem narodu.
Ob nunciju so somaševali še drugi slovenski škofje Alojzij Cvikl, Stanislav Lipovšek, Jurij Bizjak in Franci Šuštar, domači škof Andrej Glavan, stiški opat Janez Novak in okrog 40 duhovnikov. Cerkev so napolnili verniki, na koru pa so prepevali združeni pevski zbori dekanije Žužemberk.
Že ob začetku slovesnosti smo se razveselili posebnega pozdrava papeža Frančiška, ki ga je poslal kardinal državni tajnik Pietro Parolin ob častitljivi obletnici zaplaškega svetišča. »Da bi ta pomenljivi spomin vzbudil veselo pripadnost Kristusu, vedno močnejše bratsko občestvo in velikodušno pričevanje o večni novosti krščanskega sporočila,« se je glasila papeževa spodbuda.
Sledil je blagoslov novega barvnega okna na pročelju cerkve, ki ga je zasnoval umetnik Marko Jerman in prikazuje nebeško Mater Marijo v družbi Svete Trojice in nekatere naše vnete Marijine častilce (bl. Alojzija Grozdeta, blaženi drinski mučenki sestri Krizino Bojanc in Antonijo Fabijan, škofe Janeza F. Gnidovca, Friderika Ireneja Baraga, nadškofa Alojzija Šuštarja in misijonarja Ignacija Knobleharja).
Tudi apostolski nuncij nas je v homiliji spodbujal k vnetemu čaščenju Device Marije in bl. Alojzija Grozdeta. V luči evropske zgodovine, zaznamovane s številnimi revolucijami, od francoske do rdeče revolucije ravno pred 100 leti, ki so vse za sabo potegnile ogromno število nedolžnih žrtev, je mučenec Alojzij Grozde zgled miroljubnega rodoljuba, priprošnjik za spravo v našem narodu. Spodbujal je tudi k veselemu zaupanju v Marijino priprošnjo, da bi se iz dejavne udeležbe pri bogoslužju tudi med mladimi in družinami rojevalo novo življenje.
Bogoslužni sodelavci iz vseh šestih dekanij škofije so sodelovali z branjem beril, prošenj in prinašanjem simboličnih darov: sveče, ki so jo izdelale sestre karmeličanke v Mirni Peči, kuverte s seznamom kljekljaric in vloženih 800 ur dela za oltarne prte in plašč na Zaplazu, hlebca domačega kruha s Krškega in majolike zaplaškega vina. Pri slovesnosti so sodelovali tudi ministranti iz Šentjerneja ter številni domači sodelavci, začenši z mežnarji, krasilci, pritrkovalci, redarji in drugimi pomočniki pod vodstvom župnika in rektorja svetišča Marka Japlja.
Po obhajilu sta nadškof Alojzij Cvikl, podpredsednik Slovenske škofovske konference, in škof Andrej Glavan kot predlagatelj (skupaj z Radiem Ognjiščem) podelila Odličje sv. Cirila in Metoda prof. dr. Stanetu Grandi. V obrazložitvi tega najvišjega priznanja Slovenske škofovske konference lahko preberemo, da je dr. Granda »med redkimi zgodovinarji, ki odstopajo od fiksnih pogledov na slovensko zgodovino. Njegova duhovna moč in trdno krščansko prepričanje sta že vsa leta po osamosvojitvi Slovenije prisotna v slovenskem prostoru. Pogosto nastopa s prodornimi komentarji na Radiu Ognjišče v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, v kateri zagovarja krščanske vrednote in je s tem pripomogel, da se je kulturni in kritični pogled na novejšo zgodovino dvignil na neko drugačno raven. Redno piše v slovenski katoliški tednik Družina in sodeluje na Nikodemovih večerih.« Odličje je prejel ob 25-letnici mednarodnega priznanja Slovenije in ob bližnji 70-letnici njegovega življenja.
Ob koncu slovesnosti se je škof Glavan zahvalil nunciju za vodenje slovesnosti in vsem sodelavcem. V simboličen dar je nuncij prejel darilo, majhen sodček dolenjskega vina s podobo zaplaške jubilantke. V zahvalo Bogu za lepo slovesnost in pestro 100-letno zgodovino smo zapeli zahvalno pesem in po prebranem posebnem dekretu z apostolske penitenciarije v Rimu prejeli tudi poseben priložnostni apostolski blagoslov povezan s popolnim odpustkom ob običajnih pogojih spovedi, obhajila in molitvi po papeževem namenu.
V hvaležnosti za lepo slovesnost in za vse prejete Božje milosti se je v lepem vremenu nadaljevalo druženje vernikov pred cerkvijo ob prigrizku in kozarčku vina.
Kot priprava na praznovanje sta v predhodnih dneh potekala dva dogodka.V četrtek, 5. oktobra, po večerni maši ob 18.00 je bilo krajše predavanje prof. Staneta Grande o zgodovini krščanstva na Slovenskem in o pomenu za slovensko kulturno zgodovino. Predavanje je dopolnil krajši koncert Kvarteta As z nekaterimi Marijinimi in domovinskimi pesmimi.
V petek, 6. oktobra, ob 18.00 pa je bila na Zaplazu sv. maša in pobožnost prvih petkov kot duhovna priprava na praznovanje.
Voščilo papeža Frančiška ob priložnosti 100-letnice
cerkve Marije vnebovzete na Zaplazu
Njegovi ekscelenci, msgr. Andreju Glavanu, novomeškemu škofu
Ob priložnosti evharističnega slavja v Marijinem svetišču na Zaplazu ob 100-letnici posvetitve cerkve, posvečene vnebovzetju Device Marije, ki hrani spoštovane relikvije blaženega Alojzija Grozdeta, slovenskega laika, žrtve komunističnega režima, se njegova svetost papež Frančišek pridružuje veselju ljudstva, ki se s hvaležnostjo spominja nenehnega varstva Božje Matere in se z obnovljeno ljubeznijo izroča njeni nebeški priprošnji. Želi vam, da ta pomenljivi spomin vzbudi veselo pripadnost Kristusu, vedno močnejše bratsko občestvo in velikodušno pričevanje o večni novosti krščanskega sporočila. Sveti oče kliče obilje nebeških darov, hkrati prosi molitve v podporo svoje petrinske službe in iz srca podeljuje vaši ekscelenci, apostolskemu nunciju, ki vodi to bogoslužje, duhovnikom, predstavnikom oblasti in vsem vernikom, navzočim pri tem sinovskem češčenju Marije, zaprošen apostolski blagoslov, ki ga z veseljem namenja celotni škofiji.
kardinal Pietro Parolin, državni tajnik njegove svetosti