« Nazaj na prvo stran

70 let požiga Ajdovca in izročitev Grozdetovih relikvij

18. december 2012

V nedeljo, 16. decembra, smo se na Ajdovcu spomnili 70. obletnice težkega dogodka iz druge svetovne vojne, ko je zgorela cerkev, župnišče in Gnidovčev dom, namenjen kulturni dejavnosti. Slovesnost je vodil škof Andrej Glavan in ob tej priložnosti izročil župniji v češčenje relikvije bl. Alojzija Grozdeta.

Gospod škof je v nagovoru povzel osnovni zgodovinski okvir dogodka. Poudaril je, da je bilo osvobodilno gibanje trdo v rokah komunistične partije, ki je to gibanje izkoristila za komunistično revolucijo – prevrat družbenih razmer. Ta revolucija je upravičevala nasilje in celo smrt drugače mislečih. Ko so se poleg okupatorjevega nasilja začela množiti nasilna dejanja revolucionarjev, so tudi v Ajdovcu ustanovili t.i. vaško stražo za obrambo domov in družin. Decembra 1942 so partizani napadli vas, premagali tamkajšnjo vaško stražo in zažgali cerkev, župnišče in Gnidovčev dom. V tem spopadu in kasneje kot ujetniki je padlo preko 40 domačinov.

Škof je poudaril, da v naših srcih kljub bolečini ne sme biti maščevalnosti. V zaupanju v Boga, ki tudi največji greh lahko obrne v dobro, moramo nadaljevati pot sprave. »Vaše trpljenje je obrnil na dobro: Danes imate lepo cerkev in novo, lepo župnišče.« Še izraziteje se ta božja ekonomija kaže pri mučencu Alojziju Grozdetu, ki je obetal veliko osebnost za slovenski narod, pa je moral umreti le dva tedna po dogodku v Ajdovcu. Bog ga je poveličal, mu dal slavo blaženih v nebesih in ga po Cerkvi potrdil kot zgled za mlade ter priprošnjika za slovenski narod. Po škofovih besedah »si pred temi dejstvi ne smemo zatiskati oči, vsi pa moramo delati za spravo«.

Ob koncu je spomnil na veselje tretje adventne nedelje, ko se v kristjanih vztrajno veča pričakovanje prihajajočega Odrešenika Jezusa Kristusa. Z njegovim rojstvom je na svet stopil Bog miru. Njemu moramo slediti, da se kaj podobnega ne bo ponovilo.

Ob koncu maše je zbrane nagovoril postulator Grozdetovega postopka g. Igor Luzar, ki je razložil pomen češčenja relikvij – posmrtnih ostankov blaženih in svetnikov. Krščansko čaščenje gre vedno le Bogu, svetniki pa so priprošnjiki, ki pri Bogu posredujejo za naše potrebe. Pri tem so vernikom lahko v pomoč njihovi posmrtni ostanki.

O preteklih dogodkih je spregovoril tudi predstavnik Nove slovenske zaveze. Nato pa je sledila lepa priložnostna akademija, ki so jo pripravili bogoslovci. V dveh igranih prizorih so uprizorili pridigo škofa Rožmana o dogodku v Ajdovcu in zaslišanje škofa Vovka glede obiska domobranskih grobov v tej župniji.