Zgodovinarka dr. Pavlina Bobič je leta 2021 objavila članek z naslovom Janko Komljanec – poskus orisa dolenjskega Makabejca.
V njem opiše življenje in smrt prečenskega župnika Janka Komljanca. Vse od začetka 2. svetovne vojne je bil Komljanec glasen kritik tako nemških kot italijanskih okupatorjev. Neprizanesljiv je bil tudi do komunistov, ki jih je označil za »hujše od Nemcev, kajti svojemu lastnemu narodu delajo nasilje«. Partizani so 15. junija 1942 župnika Komljanca odvedli iz Prečne in ga skupaj s farovškim hlapcem Alojzom Pašičem iz Semiča ter bratoma Antonom in Alojzom Murgljem z Daljnega Vrha (rojena 1918 in 1923) pri gradu Hmeljnik mučili in umorili 17. junija. Partizani so Komljanca obsodili na smrt zaradi sodelovanja z »belo gardo«, čeprav tedaj še ni bilo organiziranega odpora proti komunistom. Prva vaška straža se je pojavila šele en mesec po umoru Komljanca in še mnogih drugih Slovencev. Civilno prebivalstvo na Dolenjskem je bilo v poznem poletju 1942 prisiljeno v samozaščito pred partizanskimi napadi, ker jim italijanski okupatorji niso zagotavljali osebne varnosti. Pri pogrebu četverice v Prečni 4. aprila 1943 je vavtovški župnik Jože Kres dejal: »Prišel bo čas, ko bodo te žrtve svetel zgled bodočim rodovom.« Prečenski mučenci so prišteti k skupini slovenskih mučencev 20. stoletja, za katere teče postopek razglasitve za blažene.
Tomaž Maras