90-let življenja in dela šolskih sester v Šentjerneju

V soboto, 3. novembra, je bila v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Šentjerneju doživeta slovesnost ob spominu na prihod prvih sester v ta kraj pred 90 leti. K zahvalnemu bogoslužju so se zbrale Šolske sestre de Notre Dame, domači farani, sestre iz skupnosti Loyola in večina duhovnikov, ki so kot kaplani v Šentjerneju v teh letih sodelovali s sestrami. Slovesnost je vodil domači župnik in dekan Anton Trpin, ki že najdlje sodeluje s sestrami. V svojem nagovoru je prikazal 90-letno zgodovino sestrske skupnosti v Šentjerneju:

»Prve sestre so prišle v Šentjernej na prošnjo tukajšnjega župnika Antona Lesjaka dne 12. novembra 1928. Prišli sta s. Jožefa Nagelj kot strokovna učiteljica in s. Boleslava Stanovnik kot kuharica. Tečaj se je pričel že 15. novembra. Ta tečaj naj bi dal mladim dekletom vse tiste veščine in znanje, ki bi jih kot bodoče žene, matere in gospodinje potrebovale tako na materialnem kot duhovnem področju v svojih družinah. Postopoma se je tečaj razvil v gospodinjsko-kmetijsko šolo, ki je trajala 6 mesecev (od oktobra do aprila). Dekleta so se učila kuhe, peke, priprave jedil, strežbe pri mizi, konzerviranja sadja in zelenjave, pranja, likanja, pospravljanja in šivanja. Med predmeti, ki so jih sestre poučevale, je bila tudi nega bolnika in dojenčka, lepo vedenje, preprosto družinsko knjigovodstvo ter praktični pouk o delu na polju, vrtu in pri živini. Seveda pa je bila velika pozornost posvečena tudi poglobitvi veroučnega znanja. Zanimiva je ugotovitev, da je iz Šentjerneja izšlo več kot deset gospodinj, ki so gospodinjile po naših župniščih. Tudi to je bilo sad in delo sester v župniji. Gospodinjsko-kmetijska šola je trajala do leta 1945.«

Potrebe kraja so prinašale nove izzive. Tako so sestre »poleg šole odprle tudi vrtec, ki je deloval od pomladi do jeseni. Sestre so varovale otroke, ko so kmetje kmetovali. Po drugi svetovni vojni so se sestre morale prilagoditi novim razmeram. V Vovkovo hišo, v kateri so sestre živele, so morale leta 1948 sprejeti šentjernejske duhovnike, ki jih je tedanja komunistična oblast pregnala iz župnišča.  Sestre so se močno zapisale v zgodovino župnije in kraja, kjer danes delujeta še dve, s. Karmen Balgač in s. Marjeto Fajdiga, ki sodelujeta v župnijski katehezi.

Po maši se je v imenu sester zahvalila provincialna predstojnica s. Magda Burger župniku za vodenje bogoslužja in dolgoletno sodelovanje, vsem duhovnikom in tudi vernikom za dober sprejem in skrb za sestre, predvsem pa Bogu za blagoslov v 90 letih sestrskega delovanja. Povedala je tudi, da je ustanoviteljica mati Terezija Gerhardinger vedno želela, da bi sestre živele in delovale v manjših krajih, po tri ali dve; da bi živele med ljudmi in z ljudmi, kakor živijo sestre v Šentjerneju.

Po maši je sledilo prijetno skupno druženje.