27. maja v Cerkvi na Slovenskem praznujemo god mučenca blaženega Alojzija Grozdeta. Njegove relikvije so shranjene v stranskem oltarju v Božjepotnem središču na Zaplazu.
Letošnji god Alojzija Grozdeta bo posebej zaznamovan s svetim letom Božjega usmiljenja, saj je tudi Zaplaz s svetimi vrati, kraj svetoletnega odpustka. V nas bo živo navzoč spomin na lanskoletno spravno slovesnost in blagoslov spravnega znamenja z zemljo z 31 krajev trpljenja iz druge svetovne vojne. V letu usmiljenja bomo tudi spravo v slovenskem narodu izročili v Božje usmiljene roke. Leto 2016-2017 pa je tudi 100. obletnica prikazovanj v Fatimi. Pomenljivo je, da je bl. Alojzij Grozde na svoji zadnji zemeljski poti nosil s seboj ravno podobice Fatimske Matere Božje, saj je želel širiti njena sporočila. To je bil tudi eden glavnih razlogov za njegovo mučeništvo in usmrtitev.
Letošnje praznovanje Grozdetovega godu je potekalo v sozvočju z dvema dogodkoma: svetim letom usmiljenja in romanjem milostnega kipa Fatimske Marije. Izhodišče praznovanja so bile besede: »Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli« (Mt 5,7). Na sam god, 27. maja, ki je rojstni in krstni dan blaženega, so se na Zaplazu okoli oltarja, kjer so relikvije blaženega Grozdeta, že tradicionalno zbrali ob somaševanju duhovniki trebanjske dekanije z verniki. To je bil duhovni uvod v osrednje praznovanje godu, ki je bilo v soboto, 28. maja, v svetišču na Zaplazu.
V lepem sončnem vremenu, se je v duhovni ubranosti, ob novomeškem škofu Andreju Glavanu, ob oltarju zbralo trideset duhovnikov in diakonov ter veliko vernikov, ki so popolnoma napolnili zaplaško cerkev. Na sveto mašo so se verniki pripravili z molitvijo rožnega venca ob premišljevanju fatimskih skrivnosti. Posebno barvitost so letošnjemu bogoslužju dajali štirje diakoni novomeške škofije, ki bodo čez dober mesec dni prejeli mašniško posvečenje. Na koru je glasbeno spremljavo bogoslužju dajalo mogočno petje združenih zborov župnij Šentvid pri Stični in Stična, pod vodstvom Robija Markoviča. Blaženi Alojzij Grozde je 1. januarja 1943 šel mučeniški smrti naproti s fatimskim sporočilom, ki ga je želel širiti v domačih krajih. To je v svoji homiliji še posebej izpostavil škof Glavan ter pri tem navedel Grozdetove besede iz nekega nagovora: »Nov, boljši red zahteva novega, boljšega človeka. Brez tega novega človeka je nov red prazna beseda … Tega novega človeka moramo izoblikovati najprej sami iz sebe in to po vzvišenem vzoru prečistega Srca naše matere, po Srcu, ki je najpopolnejša podoba Jezusovega Božjega Srca. Z Marijino pomočjo hočemo najprej posvetiti sami sebe« in ob koncu homilije dodal: »Ali je bil to zločin, če je širil Fatimsko sporočilo o molitvi in sporočilo, da se bo Rusija kot tedaj izvor brezbožnega komunizma spreobrnila, če se bo svet posvetil brezmadežnemu Srcu Marijinemu?«
Ob koncu svete maše so škof in duhovniki v procesiji šli do oltarja kjer so bile izpostavljene relikvije blaženega Alojzija Grozdeta in skupaj z verniki zapeli litanije blaženega ter se v zaupni prošnji priporočili bl. Alojziju Grozdetu, da bi izprosil našemu narodu versko prenovo, da bomo v zaupanju v Boga in v pogumnem prizadevanju za Božje kraljestvo gradili družbo pravičnosti, solidarnosti, sprave, odpuščanja, sočutja, usmiljenja in ljubezni. Ob koncu maše so se številni verniki zadržali še v molitvi pred relikvijami blaženega in se mu priporočali v osebnih prošnjah.
Igor Luzar
Na tej povezavi si lahko ogledate kratek življenjepis in aktualno dogajanje v zvezi z bl. Alojzijem Grozdetom.
Za osebno molitev in župnijsko bogoslužje pa si oglejte tudi: mašni obrazec z berili, molitev za kanonizacijo in litanije bl. Alojzija Grozdeta.
Knjižica v pripravi na Grozdetov god 2016 PLAKAT
Zaplaz, sobota, 28. 5. 2016, ob 10.00
UVOD
Spoštovani bratje duhovniki, redovniki in redovnice, častilci Matere Božje in bl. Alojzija Grozdeta. Teden dni pred spominsko in spravno slovesnostjo v Kočevskem Rogu nas vsako leto zbere bl. mučenec Alojzij Grozde ob svojem godu tu na Zaplazu.
Letos obhajamo njegov god v znamenju pričakovanja obiska kipa Fatimske Marije. Lahko bi rekli, da je Grozde tudi mučenec Fatimskega sporočila, saj so pri njem v trenutku prijetja in ob mučenju našli med drugim zgibanke in podobice s Sporočilom Fatimske Gospe presvetega rožnega venca, ki jih je želel dati svojim domačim in jih navdušiti za molitev in zadoščevanje Marijinemu brezmadežnemu Srcu za zločine in grehe, ki so se dogajali s strani totalitarizmov – fašizma, nacizma in revolucionarnega komunizma. Priznajmo in obžalujmo najprej svoje grehe, da bomo vredno obhajali sveto evharistijo.
HOMILIJA
Dragi bratje in sestre! Že sedmič nas je bl. Alojzij zbral v večjem številu. Prvič ob razglasitvi na evharističnem kongresu in nato vsako leto ob godu tu na Zaplazu. Njegova razglasitev za blaženega je velika tolažba in priznanje vsem, ki so v Sloveniji med vojno in po vojni trpeli zaradi zvestobe Kristusu, ali celo izgubili življenje kot žrtve revolucije in likvidacij. Blaženi Alojzij Grozde se je pridružil Kristusovi daritvi na križu. Prepričan sem, da je tudi on tako kot Jezus in pozneje prvi mučenec Štefan, molil za svoje krvnike in za svoje sovražnike. Od Jezusove smrti na križu do danes je po ocenah vsaj 70. milijonov kristjanov umrlo mučeniške smrti, od tega več kot 45 milijonov v minulem 20. stoletju. Njihovo število pa se strmo dviga v zadnjem času. Iz tega lahko vidimo, da je zgodovina Cerkve na splošno v svetu in pri nas, zaznamovana z mučeništvom. Preganjani pa so bili vedno tisti, ki so jih mogočniki tega sveta smatrali za nevarne. Tako je nacizem preganjal kristjane, če so se postavili po robu, ko so bile kršene osnovne človečanske pravice z ideologijo rasima in večvrednosti nemškega nadčloveka. Prav tako so postali žrtve komunizma vsi, ki se niso strinjali s stalinistično ideologijo, ki je imela v svojem načrtu odpravo religije. Tudi Grozde je bil žrtev brezbožne ideologije, ki je mislila, da se s pobojem tistih, ki so se upirali nasilju, lahko zgradi pravičnejši družbeni red.
Grozde pa je spodbujal vrstnike, člane Marijine družbe drugače: »Nov, boljši red zahteva novega, boljšega človeka. Brez tega novega človeka je nov red prazna beseda … Tega novega človeka moramo izoblikovati najprej sami iz sebe in to po vzvišenem vzoru prečistega Srca naše matere, po Srcu, ki je najpopolnejša podoba Jezusovega Božjega Srca. Z Marijino pomočjo hočemo najprej posvetiti sami sebe.« Dragi bratje in sestre, presodimo, ali je bil to kakšen zločin. Ali je bil zločin, če je širil Fatimsko sporočilo o molitvi in sporočilo, da se bo Rusija kot tedaj izvor brezbožnega komunizma spreobrnila, če se bo svet posvetil brezmadežnemu Srcu Marijinemu?
Tudi danes preganjajo kristjane zlasti duhovnike, misijonarje(-ke), ki kritizirajo izkoriščevalce. Žrtve so tudi raznih roparskih skupin in verskih fanatikov, zlasti islamistov. Od leta 2000-2015 je bilo ubitih 396 pastoralnih delavcev, od tega 5 škofov.
Tudi zanje bi lahko rekli tako kot za prve kristjane: vse ljubijo, a vsi jih preganjajo in ubijajo. Ena takih žrtev, ki jo je sicer Marija čudežno rešila, je bil tudi papež Janez Pavel II..
Ta kruti svet, ki Bogu zapira vrata, hoče Bog rešiti. Z Marijinimi sporočili in povabili v Fatimi, kakor tudi drugod, je Bog odprl okno upanja. Zato že od 13. maja sprejemamo po Sloveniji Marijo pod geslom: Marija, okno upanja. Skozi to okno po besedah papeža Benedikta XVI., ki je v Fatimi tako imenoval Marijo, gledamo proti nebesom. V Fatimi nas Devica Marija vse vabi, da gledamo na zemljo kot na kraj svojega romanja proti dokončni domovini, ki so nebesa. Mi vsi smo romarji in potrebujemo Mater, da nas vodi. Ona pa nas vodi tako, da nas z besedami, ki jih je izrekla v Kani Galilejski: »Karkoli vam poreče, storite!« usmerja h Kristusu. Kaj želi Kristus od nas, spoznamo po Božji besedi in v molitvi.
Letos obhajamo 100-letnico, ko se je fatimskim pastirčkom 3x prikazal angel miru in jih povabil k molitvi, drugo leto pa bo 100-letnica 6-kratnega Marijinega prikazanja in njenih gorečih vabil k molitvi in žrtvi za grehe človeštva.
Tudi nas bo letos Marija vabila k molitvi za naše družine. Mnoge so ogrožene – da se razbijejo ali pa so že razbite. Molili naj bi za naš narod ob 25-letnici svobodne in samostojne države, da bi skupno življenje gradili na pravi svobodi, spravi, medsebojnem spoštovanju in v letu usmiljenja na pripravljenosti na odpuščanje, ki zapira poti sovraštvu.
Fatimska Mati Božja, bl. Alojzij Grozde izprosita našemu narodu versko prenovo, da bomo v zaupanju v Boga in v pogumnem prizadevanju za Božje kraljestvo gradili družbo pravičnosti, solidarnosti, sprave, odpuščanja, sočutja, usmiljenja in ljubezni.
Amen.
+ Andrej Glavan