V Trebnjem je bil v soboto, 21. 1. 2017, spominski dan ob obletnici smrti častitljivega božjega služabnika škofa Friderika Ireneja Baraga. Zvečer je bila v župnijski cerkvi maša, ki jo je ob somaševanju duhovnikov daroval novomeški škof Andrej Glavan. Maši je sledil oratorij Friderika Ireneja Baraga, ki ga je izvajal zbor Consortium musicum iz Ljubljane, ki je pel tudi med sveto mašo. Ob obletnici Baragove smrti njegovi trebanjski rojaki pripravijo Baragove dneve. Baraga je umrl 19. januarja 1868 v Marquettu, kjer je tudi pokopan. Postopek za njegovo beatifikacijo se je začel v škofiji Marquett. Da bi bil razglašen za blaženega je potrebno še priznanje čudeža na njegovo priprošnjo, kar je pri maši poudaril škof msgr. Andrej Glavan. Zato je vernike povabil, da bi se mu pogosto priporočali in molil za njegovo beatifikacijo. Zbor Consortium musicum je po maši izvedel oratorij, ki je nastal v Argentini ob 160. obletnici rojstva Friderika Baraga. Oratorij je uglasbil skladatelj Alojzij Geržinič. Zbor Consortium musicum je nastopil pod vodstvom Gregorja Klančiča. Solist je bil Lucas Somoza Osterc, za klavirjem pa je bila Tatjana Kaučič.
Friderik Baraga se je rodil 29. junija 1797 v graščinici Mala vas pri Dobrniču, dve leti po njegovem rojstvu pa se je družina preselila v Trebnje. Med študijem na Dunaju se je navdušil nad svetostjo, duhovništvom in misijarjenjem. Leta 1823 je bil v Ljubljani posvečen v duhovnika in najprej kot kaplan služboval v Sloveniji. Že takrat se je odlikoval po svetosti in pisal duhovne knjige. Leta 1830 je odšel v Ameriko v področje Michinganskega in Gornjega jezera, kjer je misijonaril med različnimi indijanskimi ljudstvi. Leta 1853 je bil posvečen za prvega škofa za današnjo škofijo Marquette. Pri svojem misijonskem delu ni nikoli meril daljav, kljub hudim zimam, kadar je šlo za obiskovanje in rešitev duš. Pisal je številne nabožne in vzgojne knjige in pridobival nove misijonarje. 19. januarja 1868 je izčrpan od naporov umrl. Pokopan je v marquettski stolnici. Po njem se imenuje kraj Baraga ob Gornjem jezeru. Velja med drugim tudi za začetnika etnografije tujih ljudstev pri nas. Več