Metliški kaplan zaključil študij latinščine in grščine na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Duhovnik Jakob PILETIČ, kaplan v Metliki ter na soupravah Radovica in Suhor, je 16. maja 2024 na Oddelku za klasično filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz latinskega in grškega jezika ter pridobil strokovni naziv diplomant grškega jezika, književnosti in kulture (UN) in diplomant latinskega jezika, književnosti in kulture (UN).
Iskrene čestitke!
Peter Kokotec, generalni vikar
†††
Latinski in grški jezik v Cerkvi
Čeprav bogoslužje danes večinoma ne poteka več v latinskem jeziku in se je raba latinskega jezika v zadnjem desetletju tudi v uradni komunikaciji Katoliške Cerkve precej okrnila, pa latinski jezik v skladu z učenjem II. vatikanskega koncila ohranja primat med jeziki in ostaja uradni jezik Cerkve.
Latinski jezik je tesno povezan z življenjem Cerkve skozi vso zgodovino. Bogoslužje prve Cerkve v Rimu, kjer so sicer govorili latinsko, je sicer res potekalo v grškem jeziku, vendar so v Rimu že v 4. stoletju sprejeli latinščino za bogoslužni jezik. Tako je ostalo vse do bogoslužne prenove po II. vatikanskem koncilu, ki je dopustil uporabo ljudskih jezikov. Bizantiski oz. vzhodni obredi pa so grški jezik obdržali v določeni meri vse do danes.
V grškem jeziku je končno napisana vsa Nova zaveza in brezštevilna množica besedil cerkvenih učiteljev, ki danes pričajo o prvotnem razumevanju in razvoju krščanskega nauka in resnic naše vere. Prav tako je tudi v latinščini zapisan in ohranjen neprecenljiv zaklad teološke misli preteklih stoletij, ki ga najbrž ne bomo mogli izčrpati nikoli in bo vedno vnovičen vir duhovne rasti ter teološkega poglabljanja za vse rodove.