Gospod, h komu naj gremo?

Iz Janezovega evangelija (Jn 6,60-69)

Tisti čas je veliko njegovih učencev reklo: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?« Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je rekel: »To vam je v spotiko? In če boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil prej? Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govóril, so duh in življenje. Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal. Govóril jim je: »Zaradi tega sem vam rekel: Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.« Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. Jezus je tedaj rekel dvanajstérim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.«

† † †

Dragi bratje duhovniki!

Zbrani smo na duhovniškem srečanju v Šmarjeti, da bi se pred začetkom pastoralnega leta duhovno okrepili za poslanstvo oznanjevanja evangelija. Naše srečanje ima duhovni in družabni del; v svojem nagovoru bom izpostavil nekatera pomembna dejstva in smernice za našo škofijo.

Kot Cerkev, družba ali kot posamezniki doživljamo različne stiske in preizkušnje, ki lahko načnejo našo duhovniško identiteto. Zaradi tega je pomembno, da krepimo temelje vere in duhovniško bratstvo. V povezanosti z Gospodom in med seboj bomo lahko prepoznali znamenja časa in prav opravili svoje poslanstvo.

Podobno kot apostole (evangelij 21. nedelje, Jn 6, 68-69), tudi nas načenjajo dvomi; sprašujemo se, ali zmoremo, se še splača truditi, glede na to, da verska praksa upada, doživljamo krizo duhovniških poklicev, zdi se tudi, da je naše duhovniško delo ne ovrednoteno ali da delamo v prazno.

Vernikom in tudi nam se kdaj zazdi, da je Jezusova beseda težka, kdo naj jo še posluša. Od tistega trenutka, nadaljuje evangelist Janez, se je veliko njegovih učencev upehalo in niso več hodili z njim. Lahko bi pričakovali, da bo Jezus iskal kompromise, vendar svojih trditev ne omili, temveč se neposredno obrne na dvanajsterico z besedami: »Ali hočete tudi vi oditi?«

To provokativno vprašanje ni namenjeno le poslušalcem tistega časa, ampak doseže vernike in duhovnike vseh časov. Tudi danes ni malo tistih, ki ostajajo ogorčeni pred paradoksom krščanske vere. Spomnimo se samo odmevov na pridigo enega od škofov na praznik Velikega šmarna.

Jezusov nauk se zdi pretežak, da bi ga sprejeli in uresničili. Zato ga nekateri zavračajo in zapuščajo Kristusa; obstajajo tisti, ki skušajo njegovo besedo prilagoditi trenutku časa ter izkrivljajo njen pomen in vrednost.

Jezusovo provokativno vprašanje, ali hočemo tudi mi oditi, odmeva v naših srcih in čaka na osebni odgovor vsakega od nas. Jezus ni zadovoljen s površnim in formalnim članstvom, zanj začetna in navdušena pripadnost ni dovolj; nasprotno, potrebno je vse življenje sodelovati z njim, z vsem srcem in vso dušo.

Sledenje Njemu napolni srce z veseljem in daje našemu obstoju poln smisel, vendar vključuje težave in odrekanja, saj je pogosto treba iti proti toku. Nikakor ni lahko slediti Jezusu, postati njegovi učenci in se zavezati, da bomo kot apostoli oznanjali evangelij. Hraniti se z evharistijo, prejemati Kristusovo telo, pomeni konkretno zaupati Gospodu in hoditi po njegovih poteh.

Pa se še vrnimo k Jezusovemu vprašanju, ali želimo oditi. Peter v imenu apostolov, vernikov in duhovnikov vseh časov odgovori: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga« (Jn 6, 68-69).

Tudi mi lahko in želimo v tem trenutku ponoviti Petrov odgovor, zavedajoč se svoje človeške šibkosti in težav, vendar prepričani v moč Svetega Duha, ki se izraža in razodeva v občestvu z Jezusom. Poslušajmo in ohranjajmo Gospodovo besedo, ki je svetilka našim korakom in luč na naši duhovniški poti (Ps 119,105).

Hvaležnost za delo duhovnikov

Ko skupaj hodimo po naši duhovniški poti v oznanjevanju evangelija, v pastoralnem, kulturnem in gospodarskem delu, sem vam, dragi bratje duhovniki, zelo hvaležen za vaše darovanje in delo. V času pomanjkanja duhovnikov so vaša prizadevanja toliko bolj večplastna, zahtevna in dragocena. Pomembno je, da si v obilici pastoralnih in drugih obveznosti znamo najprej sami pomagati s tem, da razločujemo, kaj je res pomembno in kaj ni in se ne izčrpavamo z nepomembnimi zadevami. Ne bojmo se uporabljati različnih metod, ki nam na človeški ravni pomagajo vstopati v globino življenja kot je refleksija ali pogovor v Duhu. Zavedajmo se, da smo tudi sami nenehno v procesu osebne in duhovne rasti.

Dobro in bratsko je, da duhovniki radi pridete skupaj, da smo duhovniki pripravljeni prisluhniti drug drugemu in smo na razpolago za pogovor. Poleg mesečnih konferenc, pastoralnih srečanj in drugih dogodkov sem vesel vaših medsebojnih neformalnih srečevanj, kjer se družite, pogovarjate, molite in si izmenjate izkušnje. Noben duhovnik naj ne bo sam, zato vas spodbujam, da znamo povabiti drug drugega k bratski povezanosti, pa tudi odgovoriti na takšno povabilo. Sporočite, kje se dobivate in se vam kdaj pridružim. Vesel sem, kadar mi pošljete pozdrave s počitnic ali z drugih dogodkov. Vesel sem tudi, če se srečamo na škofiji, kjer ste vedno dobrodošli.

Kakor želimo opolnomočiti laike pri njihovem poslanstvu, je dragoceno in potrebno, da smo tudi mi duhovniki zavzeti pri svojem poslanstvu. Živimo ga iz talentov, ki nam jih je zaupal Gospod, in iz osebnih karizem. Pri tem bodimo samoiniciativni in ustvarjalni. Vsak, ki mu je zaupana določena služba v Cerkvi, je poklican, da poglablja vizijo svojega poslanstva in si postavlja prioritete. Pri vsem delu bodimo pozorni tudi na počitek in rekreacijo, da ne tvegamo osebne izgorelosti.

Skrb za nove duhovne poklice naj bo ena od prednostnih nalog. Ne bojmo se vabiti mladih fantov in deklet v poslanstvo posvečenega življenja in hoje za Kristusom. Pri tem smo najprej sami zgled in vabilo vsem, ki jih Gospod kliče v svoj vinograd.

Hvaležen sem za razumevanje ob premestitvah. Vem, da ni enostavno, so pa premestitve del našega duhovniškega in pastoralnega poslanstva. Večkrat poudarjam, da je potrebno gledati celotno škofijo in vse župnije. Tudi premestitve so del našega duhovniškega služenja. Vsako služenje in poslanstvo, ki ga sprejmemo z odprtim srcem, je osebno pričevanje Božje bližine. Izkušnja govori, da se je o premestitvah potrebno začeti pogovarjati dovolj zgodaj. Kljub temu pa se v iskanju najboljših rešitev vedno lahko zgodi, da je kdo od duhovnikov za premestitev zaprošen ali z njo seznanjen dokaj pozno. Zato vas že sedaj povabim k premišljevanju o tem področju našega duhovništva. Ker pa je odločitev o menjavi župnije povezana z molitvijo in razmislekom, se lahko kadarkoli pridete pogovoriti tudi z menoj.

Glede na starostno strukturo duhovnikov v škofiji je potrebno posebno pozornost nameniti vam, dragi starejši bratje duhovniki. Nihče v bolezni in starosti ne sme ostati sam, saj sta dovolj že križ in preizkušnja, ki ju prinaša starost. Na škofiji si prizadevamo, da je za vsakega bolnega sobrata primerno poskrbljeno, tako v bolnišnici kot doma. Včasih izrazite tudi skrb glede finančne varnosti v starosti, saj so duhovniške pokojnine majhne, stroški oskrbovanja pa veliki, še posebej, če duhovnik ne more več maševati. Glede tega zagotavljam, da bo za vsakega duhovnika poskrbela škofija. Hvala vam za vaše darovanje, sprejemanje starosti in za delo tudi v času, ko »sivi glavi pristaja razsodnost, starim, da znajo svetovati (Sir 25,4)«, kot pravi modri Sirah.  

Z Božjo Besedo vsak začetek

Pri našem duhovniškem delu je včasih nevarnost, da postanemo obrtniki in medsebojna srečanja v različnih skupinah ali občestvih postanejo zgolj akcija brez Božjega Duha. Zato sem že večkrat spodbudil, da bi vsako srečanje začenjali z Božjo besedo. Jezus nas namreč imenuje »prijatelje« (Jn 15,15). Ne imenuje nas vernike ali člane (kot se dostikrat poimenujemo sami), tudi ne podložnike ali sužnje (kot je to v kakšnem drugem verstvu), ampak prijatelje. Jezus torej vidi odnos z vsakim od nas kot nekaj osebnega, nekaj, kar delamo iz veselja in nam veselje daje. Del takšnega odnosa je vedno tudi pogovor: da poveš in da poslušaš. Žal smo se Božjo besedo večinoma učili študirati, ne pa poslušati. Če pa želimo graditi tesen, prijateljski odnos z Gospodom, je glavna prav nenehna vaja notranje tišine in notranjega poslušanja. Takšno poglabljanje prijateljstva omogoči, da Kristus začne spreminjati vse naše življenje: naše delo, odločitve, odnose z drugimi ljudmi, naš odnos do denarja in dobrin. Vera je namreč Božje delo, sad poslušanja, celostnega sprejemanja in uresničevanja tega, kar smo slišali, ne pa našega dela in sposobnosti.

Glede na to, da živimo v časih, ki so za nas zelo zahtevni, je ta vidik vere še toliko bolj dobrodošel. Vse spremembe, ki pritiskajo na nas in nas utrujajo ter polnijo s skrbmi, zbujajo hrepenenje po nečem trdnem, na kar bi se lahko vedno naslonili. Spreminjajo se načini našega dela, pastoralni prijemi in metode prihajajo in odhajajo, organizacija cerkvenega življenja se spreminja s časi in ljudmi. Tisto, kar ostaja trdno, pa so Jezusove besede. »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle« (Mt 24,35).

Zato naj bo Božja beseda prisotna vsakokrat, ko se srečamo. Tudi če v okviru uvodne molitve samo preberemo kratek odlomek, s tem postajamo bolj domači z Božjo besedo. Kot konkreten pripomoček bo v letošnjem pastoralnem letu izšel praktičen priročnik, ki bo vseboval oboje: različne odlomke za različne priložnosti in različne načine, kako »postreči« Božjo besedo.

Sodelavci v Gospodovem vinogradu

Na pastoralnem področju se je v preteklem letu nadaljevalo delo in opolnomočenje laiških sodelavcev po župnijah in dekanijah, predvsem katehistov in katehistinj. Poleg tega smo dali poudarek na izobraževanje bralcev Božje besede, ključarjev in izrednih delivcev obhajila. Pri formaciji župnijskih sodelavcev je bila zelo dragocena večja vključenost Baragovega zavoda. Ob različnih programih izobraževanja in drugih srečanj lahko konkretno ovrednotimo, da je refleksija nujno orodje za opolnomočenje in rast laiških sodelavcev, kar posledično gradi večjo povezanost in »sentire cum Ecclesia«. Župnijski sodelavci so izrazili hvaležnost za takšen način dela, ki jim pomaga pri njihovem poslanstvu in v duhovni rasti. Pastoralna služba je pripravila priročnik z metodologijo dela za skupine in občestva.

Mladi v naši škofiji

Še eno področje, ki mu zaradi menjav generacij in spremenjenih okoliščin želimo ponovno nameniti večji  poudarek v pastoralni viziji naše škofije, je mladinska pastorala po župnijah in dekanijah. V naši škofiji obstaja nekaj možnosti vključevanja mladih znotraj Cerkve, kjer jim je omogočena duhovna rast, odkrivanje poklicanosti in lastne identitete ter medsebojno druženje, da postajajo zreli in zavzeti kristjani. Cilj dela z mladimi je, da karizmo mladosti prenesemo na raven pastoralnih območij ali župnij ter jih vključimo v nove ali že obstoječe strukture.

V preteklem pastoralnem letu smo naredili analizo mladinske pastorale, v kateri je sodelovalo več kot 240 mladih iz naše škofije, in bo temelj konkretnejšega dela z mladimi. Pokazala se je želja po duhovnem udejstvovanju, večji izobraženosti in medžupnijskem povezovanju mladih župnijskih sodelavcev.

V tem pastoralnem letu želimo prisluhniti mladim in skupaj z njimi ustvarjati vizijo mladinske pastorale. Jeseni je načrtovana refleksija dosedanjega dela, ki jo bomo izvedli z mladimi. Želimo, da bi na območjih, kjer so občestva mladih živa, nastali dekanijski duhovni centri, prostori za molitev, druženje in duhovno rast, prav tako pa tudi za začrtovanje mladinske pastorale na dekanijski ravni. Delo z mladimi je tudi osnova za nove duhovne poklice. 

Družine – mala občestva Božje navzočnosti

Poleg mladih naj bo pozornost usmerjena tudi na družine. Duhovnike vabim, da spremljate zakonske skupine, ki so vam zaupane. Zakonci so hvaležni za duhovnika in se zavedajo duhovnikovega poslanstva in dela. Vsaka zakonska skupina je obogatitev za duhovnikovo osebno življenje, kot tudi duhovnik obogati skupino s svojim duhovništvom.

Sinodalni dokument in sinodalna pot

Pripravili smo škofijski sinodalni dokument, ki je nastal skupaj z laiki kot predstavniki župnij in malih občestev na škofijskem sinodalnem dnevu. Za premišljevanje in delo s sinodalnim dokumentom škofije Novo mesto (PS) je bilo pripravljeno delovno gradivo za skupine in občestva, ki ste ga prejeli po navadni in e-pošti. V začetku pastoralnega leta vas bodo s pastoralne službe še enkrat povabili, da se o dokumentu oziroma o vsaj eni od štirih točk pogovorite. Poleg dokumenta ste dobili metodološke napotke, kako izpeljati srečanje. V dokumentu so upoštevane praktično vse izkušnje sinodalnega dogajanja na škofijski ravni, kar pomeni, da je zadaj veliko skupnega dela, predvsem pa je vključenih res veliko naših sodelavcev. Prosim vas, da dokument in gradivo vzamete v roke in ga uporabljate pri vašem delu z različnimi skupinami. Vabim vas k pozitivnemu vrednotenju sinode in sinodalnih procesov, saj je dokument pastoralno naravnan in kar kliče po uresničevanju vsebine v župnijskih in drugih občestvih. Razmišljanje ob dokumentu nas vodi k rasti in prepoznavanju razmer v krajevni in vesoljni Cerkvi, sredi katerih smo, da bomo polni Božjega Duha oznanjali evangelij.

Duhovniški dnevi – dnevi duhovniške bratske skupnosti

Hvaležni smo za naše Duhovniške dneve. To so dnevi utrjevanja našega duhovniškega bratstva in povezanosti. Na zadnjih Duhovniških dnevih smo se posvetili izzivom, ki nas čakajo v prihodnjih desetletjih. Vsi se dobro zavedamo sprememb in omejitev, ki bodo posledica manjšega števila duhovnikov in vernikov. Posledično bomo morali prilagoditi dosedanji sistem župnij in dekanij.  Vsi verniki in duhovniki nosimo odgovornost za našo krajevno Cerkev. Neodgovorno bi bilo, da načrtovanje in sprejemanje večjih odločitev prepustimo naslednji generaciji. S svojimi izkušnjami lahko prav vi, dragi duhovniki, že danes naredite veliko, da bo župnijsko življenje vernikov v prihodnosti ne le manj trpelo, temveč bo moglo tudi rasti in se krepiti preko povezovanja in sodelovanja.

Spremembe ne bodo prišle jutri, vendar z našo držo pastirjev, ki spodbujajo in opogumljajo ljudstvo, lahko že sedaj ozaveščamo in pripravljamo celotno Božje ljudstvo. Preko iskrenega pogovora smo na Duhovniških dnevih  postavili dobre temelje. Sedaj pa bomo delo na tem področju nadaljevali. Vsi skupaj bomo pripravili vizijo župnij prihodnosti celotne novomeške škofije. Le-ta pa bo lahko zares zaživela samo v primeru, da boste za menoj stali vsi duhovniki. Zato vas vabim k tvornemu sodelovanju in odprtosti. Ne smemo se prepustiti toku časa in čakati, kaj se bo zgodilo.

Konkreten korak v drugačne razmere je že medžupnijsko sodelovanje duhovnikov in župnikov ter medsebojna pomoč. Manj, ko nas je, bolj je potrebno sodelovati. Kot izziv se kažejo skupne pastoralne skupine. Imamo že npr. zakonske skupine, molitvene skupine in še kakšne, ki delujejo pa načelu vključevanja več župnij. Pri takem pastoralnem poslanstvu ni prostora za ljubosumnost ali nesodelovanje.

Vabim vas, da si že rezervirate termin za Duhovniške dneve, ki so del trajne (permanentne) formacije in bodo potekali od nedelje, 3. novembra zvečer do srede, 6. novembra 2024. Vsebina letošnjih Duhovniških dni bo usmerjena v duhovništvo kot poklicanost in uresničevanje Božjega načrta ter krhkostim duhovniškega življenja.

Jubilej 2025: Sveto leto z geslom »Romarji upanja«

Jubilej je vedno predstavljal dogodek velikega duhovnega, cerkvenega in družbenega pomena v življenju Cerkve. Odkar je Bonifacij VIII. leta 1300 uvedel prvo sveto leto - s ponavljanjem na sto let, kar je po svetopisemskem vzoru postalo petdeset in nato vsakih petindvajset let -, je verno Božje ljudstvo to praznovanje doživljalo kot poseben vir milosti, za katerega je značilno odpuščanje grehov in zlasti odpustki, ki so poln izraz Božjega usmiljenja. Bula o razglasitvi svetega leta 2025 je postregla s presenečenjem. Za razliko od leta usmiljenja, ki je na široko odprlo vrata dogajanju v krajevnih Cerkvah, je sveto leto usmerjeno bolj v večno mesto Rim, saj odpiranje svetih vrat drugje zaenkrat ni predvideno. Poleg maše, ki bo v stolnicah po vseh škofijah naznanila začetek obhajanja svetega leta in jo bomo obhajali v nedeljo, 29. decembra 2024, bomo v naši škofiji dali poudarek romanju v Rim in romanjem v naše božjepotne cerkve, kjer bomo pripravili srečanja za različna občestva in skupine. Več konkretnih spodbud bomo oblikovali na Duhovniškem svetu.

Poleg župnijskih in dekanijskih romanj, ki ste jih že načrtovali, napovedujemo tudi škofijsko romanje v Rim, ki bo predvidoma od 12. marca do 15. marca 2025. Sveto leto naj bo hkrati dodatna spodbuda za vse tisto, kar že delamo.

Luč na poti – naši svetniški kandidati

Sveto leto 2025 bo zaznamovala tudi 140-letnica rojstva bl. s. Krizine Bojanc, ki jo bomo v naši škofiji posebej obeležili. Svetniški kandidati so svetilniki, ki nam pomagajo na poti življenja in so priprošnjiki za duhovno rast naše škofije. Za njihovo prepoznavnost v današnjem času in prostoru smo vsi odgovorni. Nekoliko bomo poglobili njihovo poznavanje že danes na srečanju v Šmarjeti. Prizadevajmo si za spodbujanje češčenja tolikih svetilnikov na naši poti, ki izhajajo iz naše škofije in so poseben dar nam vsem.

Organigram po dekanijah

Lotili smo se preureditve in poenostavitve škofijskega organigrama. Želimo si, da bi  imeli na vseh ravneh stvari, ki res delujejo in so pastoralno naravnane. Morda je tu posebej na mestu načelo manj je več, saj preveč razvejane in razdrobljene strukture izgubijo transparentnost in notranji naboj. Organigram je nedvomno potreben, saj ugotavljamo, da stvari nekako 'zastanejo', če se ne povezujemo, če o svojem delu nikomur ne poročamo in če nimamo možnosti svojih pobud in dobrih praks posredovati tudi drugim. Hkrati je treba biti realen, saj je potrebno upoštevati število duhovnikov ter usposobljenost in pripravljenost laiških sodelavcev. Če bomo upoštevali, da so nekatera področja pastorale po naravi stvari takšna, da je smiselno, da jih pokrivajo laiški sodelavci (npr. mladina, družina, ŽPS, Karitas) bodo med animatorji enakovredno mesto dobili tudi aktivni katoliški laiki. Logična praktična posledica tega bo, da se o pastorali ne bomo mogli več pogovarjati samo na dekanijskih konferencah, ampak bo moral organigram na drugih ravneh slediti temu premiku v prid laiških animatorjev, kar predstavlja velik izziv za pastoralno službo.

Naše poslanstvo

Na pastoralni službi se izdeluje preglednica laiških sodelavcev po župnijah, da lahko povezujemo, spodbujamo in pomagamo pri delu in obveščanju. Preglednice obsegajo: izredne delivce obhajila, ključarje, Župnijski pastoralni svet, Župnijski gospodarski svet, molitvena občestva, karitativne sodelavce, mlade. Pokazalo se je, kako dragoceno je, da duhovniki posredujete potrebne podatke, s čimer je omogočena komunikacija in pretok informacij do vseh. Vemo, kako pomembne so danes informacije in informiranje. Zato spodbuda in zahvala za sodelovanje pri posredovanju podatkov, saj tako ustvarjamo bazo podatkov o naših sodelavcih, ki je potrebna za transparentno in učinkovito delo na informacijski in komunikacijski ravni naše škofije.

Oznanjevanje po Baragovem zgledu (Baragov zavod)

Zavod Friderik Irenej Baraga, kratko imenovan Baragov zavod je ustanova, preko katere naša škofija deluje na področju evangelizacije, pastorale, vzgoje, kulture in umetnosti v okviru, ki presega teritorialno območje župnij, torej v medžupnijskem in tudi medškofijskem okviru. Pod Baragov zavod spadajo: Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja, Katehetsko pastoralna šola Novo mesto, Duhovni center de Notre Dame in Izobraževalni center Lojze Grozde. 

Baragov zavod je za vse nas velika priložnost, saj je prostorsko primerljiv s podobnimi škofijskimi ustanovami drugod po svetu. Pred nami, predvsem pred vodstvom Baragovega zavoda je naloga, da prostorom da vsebino, ki bo v največji možni meri odgovarjala potrebam sedanjega časa. Poleg rednih vsebin, ki ustaljeno in dobro potekajo (KPŠ, Konservatorij), si bo vodstvo prizadevalo, da bi zavod odgovoril na potrebe župnij in duhovnikov na področjih, ki še niso razvita. Na poseben način želimo, da bi Baragov zavod postal oporna točka pri pripravi na zakramente, da bi bil z dobro ponudbo v pomoč župnikom in vsem, ki se trudijo z birmanci ter mladino nasploh. Na kulturnem področju bo zavod začel s pripravo razstav in drugih umetniških vsebin. Prva razstava bo na ogled v letošnjem letu.

Ljubi svojega bližnjega (Karitas)

Posebno poslanstvo v škofiji ima Škofijska Karitas, ki je predvsem podpora župnijskim Karitas, katerih tajniki in prostovoljci najbolje - včasih bolje kot duhovnik - poznajo razmere posameznikov in družin v stiskah. To, kako pomembna in učinkovita je povezava med sodelavci Škofijske Karitas in prostovoljci župnijskih Karitas, se je na slovenski ravni pokazalo ob odzivu na lanskoletne ujme in poplave, ki so prizadele Slovenijo. Prav tako tudi ob nedavni delitvi evropske hrane, za katero veste, da je prišla z veliko zamudo zaradi napak in zamud s strani vlade. Hvala, da ste bili pri tem hitro odzivni in so prostovoljci vaših župnijskih Karitas poprijeli za delo, ko so prišle večje količine paketov EU hrane.

Sodelovanje med Škofijsko Karitas in župnijskimi Karitas je zelo pomembno, prav tako komunikacija med njimi – obojestransko! V tem letu so bili lepi primeri sodelovanja in podpore s strani Škofijske Karitas, ko so njeni sodelavci prišli naproti z različnimi dogodki v župniji, bodisi kot podpora ali kot strokoven kader, npr. pri delavnicah za psiho-socialno pomoč v Črnomlju ali z delavnico Zdravilna beseda, ki se je dobro »prijela« ne le v Novem mestu, ampak tudi v Črnomlju, pa z organizacijo srečanj na različnih koncih škofije za tajnike ŽK kot pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za letna poročila. Lépo je bilo oblikovanje birmanske duhovne obnove s poudarkom na karitativnem področju v župniji Brusnice, ali priprava celotnega oratorijskega dne v župniji Vavta vas.

Teh nekaj primerov naštevam kot primere dobrih praks, da prepoznamo možnosti, ki nam jih Škofijska Karitas nudi na karitativnem področju v povezanosti s pastoralnim področjem in jih morda premalo izkoristimo. Naj Škofijska Karitas ne bo samo neka izolirana enota, ki se ukvarja z administracijo, četudi verjamem, da je lahko kdo imel kdaj kakšno slabo izkušnjo. Naj bo mreža Karitas predvsem podpora župnikom na karitativnem področju, ki ni le delitev hrane, ampak celosten pristop k človeku v različnih stiskah. Zato ponovno vabim k ustanavljanju župnijskih Karitas tam, kjer jih še nimamo.

Če Gospod ne zida hiše … (Ps 127,1) (Gospodarstvo škofije)

Pomemben del duhovnikovega dela na župniji je tudi gospodarstvo in skrb za stavbe (cerkve, župnišča in druge stavbe), ki jih je v nekaterih župnijah res veliko. Vsi kdaj čutimo, da so nam bolj v breme kot v pastoralno pomoč in za nekatere od njih ne vemo, čemu bi jih namenili.

V letih, ki prihajajo, bo vedno več župnišč in drugih župnijskih stavb, v katerih ne bodo več bivali duhovniki. Kot vse kaže, bo dovolj le 35 stavb, ki bodo ohranile status župnišča in v katerih bodo prebivali duhovniki. Ostalim bo potrebno dati novo namembnost - stanovanjsko, turistično ali drugo. Nekatere bo potrebno prodati. Poleg župnišč bo potrebno nameniti pozornost tudi pastoralnim centrom in župnijskim cerkvam, posebej tistim, kjer bodo pastoralna središča.

Za naprej bo škofija nekaj sredstev izrecno namenjala za primerno urejenost in vzdrževanje župnišč, v katerih bodo bivali duhovniki, ter cerkva, ki bodo v uporabi. V ta namen bomo ustanovili sklad »Župnišča za dostojno bivanje duhovnikov, obnovo župnijskih stavb in cerkva«. Načrtuje se izdelava neke vrste vsakoletnega razpisa za pomoč pri obnovah stavb v uporabi. Na kakšen način in iz katerih virov bodo vzeta ta sredstva, še oblikujemo. Vsekakor načrt zahteva veliko razmišljanja in pripravljanja, da bo delovanje sklada čim bolj pravično in koristno.

Ko duhovnik pride na župnijo, je bistvenega pomena, da se dobro počuti v prostorih, kjer živi. Za to smo se in se bomo še trudili. Nekaterim duhovnikom smo pomagali, da so zaživeli v primernih prostorih, ali pa smo jim posredovali pomoč na kakšen drug način. Prav tako je vsak duhovnik deležen določene finančne pomoči ob premestitvi in selitvi, za kar bo škofija skrbela tudi v prihodnje.

Vem, da duhovniki včasih čutite, da s škofije prejemate vedno nove obveznosti, ki jih morate opraviti. Želimo vam biti v pomoč. Državni zakoni od vseh nas zahtevajo, da jih spoštujemo, kar velja še posebej pri gospodarjenju z denarjem. Računovodska pravila veljajo za vse pravne osebe in spoštovati jih moramo tudi v Cerkvi. Zato Škofijska gospodarska uprava in računovodska služba skušata delovati tako, da sta vam čim bolj v pomoč, obenem pa, da vsi spoštujemo pravila, ki jih od nas zahteva država. V ta namen smo vzpostavili stalno pravno pomoč pri različnih pravnih poslih. Včasih usklajevanje pogodb traja daljši čas. Veliko argumentiranih pogojev s strani cerkvenih pravnih oseb je bilo že sprejetih in kar nekaj pogodb zelo izboljšanih ali dobro na novo podpisanih, vse v duhu poštenosti in pravičnosti. Predstavniki škofije na gospodarskem in pravnem področju v pogovorih z drugimi strankami nastopajo kot povezane pravne osebe, ker tako lahko zahtevajo za vse cerkvene pravne osebe iste ali vsaj podobne pogoje. Kar nekaj takšnih pogovorov smo že opravili in nekateri so že obrodili sadove.

Škofijska gospodarska komisija skrbno pregleduje pogodbe in vse pravne posle, da se ne bi kje zgodila napaka, ko bi župnija npr. pomotoma prodala zemljišče, ki ga ni želela prodati; predvsem pa je gospodarska komisija pozorna na to, da župnije pri gospodarskih poslih ne bi bile oškodovane. Pogodbe je potrebno dobro pripraviti, saj pogodbe varujejo vse podpisnike, če pride do težav. Cerkvena zemljišča so velika odgovornost in je z njimi potrebno skrbno gospodariti, od drugih pa upravičeno pričakovati, da spoštujejo cerkveno lastnino, s pomočjo katere Cerkev uresničuje oznanjevanje evangelija in pastoralno dejavnost.

Gozdovi v lasti škofije niso namenjeni bogatenju, ampak, da se z modrim in poštenim gospodarjenjem z gozdovi pridobivajo sredstva, ki so potrebna za izvrševanje poslanstva župnij in same škofije. Od dela na škofiji in v Beneficiju živi tudi nekaj družin, sicer pa so pridobljena sredstva namenjena za delovanje župnij in duhovnikov. Tudi, če duhovniki ne prejmete denarja v roke, je vsako leto kar nekaj sredstev namenjenih za duhovnike, konkretno za zdravstveno in socialno zavarovanje, zdravniške preglede, izobraževanja, pastoralna srečanja, skrb za starejše in bolne duhovnike, obnovo župnišč, cerkva, pastoralno dejavnost in še kaj. V prihodnosti pa želimo vse to še bolj ovrednotiti. Vedno lahko pokličete za pomoč ali mnenje na ŠGU ali v računovodstvo. Če vam ne bodo znali takoj pomagati, bodo skušali iskati in najti odgovor oz. rešitev.

… priden človek pa dragoceno imetje (Prg 12,27) (Beneficij)

Za upravljanje s škofijskimi gozdovi ima Škofija Novo mesto podjetje Beneficij d.o.o. V podjetju Beneficij je bilo v preteklem pastoralnem letu precej vetrovno. Na eni strani smo bili soočeni z rekordnim vetrolomom smrekovih gozdov na območju Krme in njihovo sanacijo, ki se zaključuje, na drugi strani pa smo prevetrili poslovodstvo ter dobili novega direktorja in novega upravnika gozdov. Izzivov je mnogo, a ključno je, kako se bo podjetje poleg ustaljenega posla, ki ga mora zanesljivo opravljati, uspelo vključevati posredno ali neposredno v gospodarsko delo škofije in župnij ter vseh ostalih cerkvenih inštitucij. To je tudi poslanstvo podjetja, kjer je zelo pomembno odgovorno, pravično in pošteno upravljanje z materialnimi dobrinami, ki pomagajo naši krajevni Cerkvi pri pastoralnem, liturgičnem in karitativnem poslanstvu.

Družba nosi v poslovnem svetu odlično, najvišjo bonitetno oceno 10 in želimo si, da ta odličnost preide na vse notranje in zunanje deležnike podjetja in bi ga kot takega začutili kot našo skupno podporno službo, ki ji lahko zaupamo in nanjo računamo, ko jo potrebujemo, naj bo to pri pomoči v upravljanju z župnijskimi gozdovi ali s stavbami, v računovodstvu in drugje.

Hoditi skupaj

Dragi bratje duhovniki,

»Gospod, h komu naj gremo?« odmeva vprašanje apostola Petra Jezusu. Na tej poti k Jezusu, ki ima besede večnega življenja, smo poklicani, da pripravljamo zemljo za rast, da sejemo, zalivamo in okopavamo, pa naj bo to mehka ali trd beton. Bog temu našemu delu daje svoj blagoslov in rast. Želim vam poguma, moči in zdravja v tem pastoralnem letu.

Hvala vsem tistim, s katerimi smo skupaj ustvarjali pogled v novo pastoralno leto. Prosim vas, molite zame, tudi jaz molim za vas. Naj nas vse spremlja Božji blagoslov, varstvo naše nebeške Matere Marije, kraljice duhovnikov, ter priprošnja naših svetniških kandidatov.

†††

Besedilo so vsebinsko pomagali oblikovati:

Mitja Bulič, Štefan Hosta, Marko Ferenčak, Blaž Franko, Janez Jeromen, Peter Kokotec, Nejc Krnc, Klavdio Peterca, Igor Stepan, Alfons Žibert.

Izdala: Škofija Novo mesto, avgust 2024