« Nazaj na prvo stran

Grozdetovi večeri - odmevi

18. januar 2013

Grozdetovi večeri 2013 - Odprimo vrata vere

Spodaj si preberite odmeve na prve štiri Grozdetove večere.

17. januarja: p. Marjan Čuden, Zakaj lahko verujem?

18. januarja: Vilma in Dani Siter, Vloga družine v letu vere

24. januarja: Silvester Gaberšček, Pomen sakralne dediščine pri oznanjevanju

25. januarja: Drago Ocvirk, Vera: dar božjega prijateljstva!

Predavanje dr. Staneta Grande z naslovom Slovenska vernost nekoč in danes je prestavljeno. Novi datum bo v februarju in bo objavljen kasneje.


Odmevi in gradiva:

1. predavanje: p. Marjan Čuden, Zakaj lahko verujemo?

Na prvem izmed Grozdetovih večerov nam je spregovoril frančiškan in župnik župnije Ljubljana–Vič p. Marjan Čuden. Navzočim je takoj na začetku razgrnil nekaj temeljnih človekovih vprašanj: o smislu življenja, delovanja in nenazadnje tudi naslovno vprašanje predavanja Zakaj lahko verujemo? Samo tradicija in vzgoja kot odgovor nanj, ga ne prepričata, saj se vsak odloča na novo in po svoje.

Po sledi sv. Tomaža Akvinskega je predstavil tri izmed poti do Boga, ki niso dokazi, ker se Boga ne da dokazati, temveč bolj priložnost za odprto osebo, da pride v stik z njim. Omenil je pot notranjega glasu – vesti, ki ga marsikdo imenuje intuicija in se v človeku oglaša podobno kot Bog. Druga pot je razodetje, predvsem zapisano v Svetem pismu. Tretja pot pa vodi preko stvarstva, ki daje slutiti Božji načrt v ozadju. Z verigo naključij namreč težko razložimo, da je zemlja na ravno pravi razdalji od sonca in da se je iz enoceličarjev razvil razumni človek.

Kljub tem trem potem se še vedno postavlja vprašanje, zakaj ljudje lahko verujemo na osebni ravni. Za p. Marjana Čudna vera predstavlja ljubezenski osebni odnos do Boga. »Inteligenca ljubezni« nam torej lahko bistveno pomaga do Boga. Seveda pa proti temu odnosu srečujemo ovire. Med temi ovirami je p. Marjan Čuden kot glavne omenil duhovno slepoto oziroma nevednost, greh in ošabnost. Odgovoril je na nekatere stereotipne ugovore in poudaril med drugim, da današnja družba pogosto spi v materialnem udobju ter da ni nikoli prepozno za spremembe. Pojem malikovanja, kamor je posebej prištel zasvojenost z računalnikom in navezanost na vedeževalce, obsega vse tisto, kar v našem življenju onemogoča pristne medčloveške odnose. Ljubezen, ki je za p. Marjana Čudna sopomenka veri, nam daje spoznati pravo pot do vere in polnega življenja v skupnosti.

Bistveno je, da gradimo osebni odnos z Jezusom Kristusom, k čemur naj bi nam pomagal tudi novi slovenski pastoralni načrt. Predavatelj je kot ključne elemente verske prenove izpostavil prenovo molitve, bogoslužja, pastoralnega prizadevanja in zakramenta sprave. V tej smeri vidi, da bo prišlo tudi do prenove naših občestev, ki se morajo oblikovati predvsem v manjših skupinah, da bo v njih zares moč čutiti osebno pripadnost in sprejetost. Nekaj podobnega p. Marjan doživlja na svoji župniji, saj kot župnik tedensko spremlja 23 malih skupin.

Janko Pirc

Powerpoint predstavitev p. Marjana Čudna: 1. del, 2. del, 3. del., 4. del, 5. del


2. predavanje: zakonca Vilma in Dani Siter,
Vloga družine v letu vere

Vloga družine v letu vere. S tem naslovom je bilo zaznamovano drugo srečanje letošnjih Grozdetovih večerov. Zakonca Vilma in Dani Siter sta z njima lastno živahnostjo in pričevalno močjo govorila o pomenu vere v družini. Zelo jasno je bila izražena misel: »Moja vera mi mora pomagati živeti moj vsakdan«. To pa se uresničuje le, če vrata vere odpiram dan za dnem. Odpirati vrata vere pomeni vračati se k izvirom: k Božji besedi, ki je učbenik naše osebne vere, k občestveni molitvi, k občestveni evharistiji, ki pomeni temeljno izkustvo srečanja z Jezusom Kristusom.

Vera je opora v družinskem življenju in je varovalka skupnega življenja. Zakonska obljuba je zaveza, ki je ni mogoče ohranjati brez povezanosti z Bogom. Molitev in zakramenti so sredstvo za »higieno« naše duše. Molitev in zakramenti kličejo blagoslov na  družine in kako pomembno je v tem svetu, kjer je toliko zla, klicati Božji blagoslov. Ob Božji besedi neprestano preverjamo stanje v katerem se nahajamo, stanje teme ali svetlobe. Bog nam na pot vere pošilja tudi pričevalce, ki nam z odločno besedo in jasnim krščanskim zgledom kažejo pravo smer življenja.

Jezus nam na najrazličnejše načine odgovarja na naša konkretna vprašanja, če mu le dan za dnem odpiramo vrata vere.

Miroslav Virant

Powerpoint predstavitev zakoncev Siter: 1. del, 2. del, 3. del., 4. del


3. predavanje: prof. Silvester Gaberšček,
Pomen sakralne dediščine pri oznanjevanju

V četrtek, 24. januarja, je na Grozdetovih večerih v Novem mestu predaval prof. Silvester Gaberšček, direktor Urada RS za verske skupnosti in velik poznavalec kulturne, še posebej sakralne dediščine. Iz njegovega predavanja je bilo moč čutiti veliko ljubezen do umetnostni v vseh njenih slogovnih in tematskih oblikah. Izhodišče za njegovo prej meditativno kot analitično razmišljanje mu je predstavljalo spoznanje, da vsak primerek kulturne dediščine na neverbalen način spregovori opazovalcu (in tudi naključnemu mimoidočemu). Številne cerkve in nabožna znamenja po naši deželi širijo v svojo okolico mir, harmonijo, sporočilo odnosa s presežnim in človekovega zaupanja v Boga. Vsak izdelek, ki ga morda odkrijemo zaprašenega na kakšni podstrehi, pričuje o svojem času in tako sestavlja kulturno dediščino. Zato po njegovem mnenju ne bi smeli tako rekoč ničesar zavreči, saj je na primer tudi slikar Tone Kralj v svojem času ni štel med najbolj čaščene umetnike, danes pa imajo njegova dela veliko vrednost. To ne pomeni, da prof. Gaberšček ne ceni tudi sodobne umetnosti, vendar je kritičen do brezupnih poskusov, ki iščejo novost zaradi same sebe. Na kratko je razložil osnovne smernice in vodilne ideje posameznih umetnostnih obdobij na sakralnem področju. Svoje predavanje pa je zaključil z meditacijo Chiare Lubich, ustanoviteljice gibanja Fokolarov, pred kipom Michelangelove Pietà v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Umetnost ni le izražanje človekove duše, temveč tega, kar je v njej neminljivo, se pravi, kar je povezano s presežnim, z Božjim.

Janko Pirc


4. predavanje: prof. dr. Drago Ocvirk,
Vera - dar Božjega prijateljstva

Predavanje dr. Draga Ocvirka VERA: DAR BOŽJEGA PRIJATELJSTVA, ki smo ga bili deležni v petek, 25. januarja, je bila za vse udeležence velika obogatitev. V svojem enournem podajanju nam je ob pripovedovanju lastne izkušnje delovanja v misijonih na Salomonovih otokih, kjer občasno predava na Bogoslovni šoli, živo in doživeto približal, da je vera res velik božji dar. Kar niso mogli spremeniti evropski predhodniki s civilnega področja in to še pred dobrimi 100 leti, kar je bilo globoko zakoreninjeno v njihove navade, kot n. pr. ljudožerstvo, je uspelo spremeniti misijonarjem. Prebivalci Salomonov so postali miroljubni, gostoljubni in globoko verni kristjani kot je to Gideon s Salomonovih otokov (tudi študent na tej šoli, ki je bil pred dobrim letom 3 mesece v Sloveniji). Ta fant nam evropskim kristjanom nastavlja ogledalo skozi njegovo razmišljanje, ki je iskrivo in tehtno, zanimivo in osvežujoče. Iz njegovih opazovanj veje modrost, ki ji velja prisluhniti.

Del tega, kar smo slišali na petkovem predavanju, si lahko preberete v knjigi V navzkrižnih svetovih, avtorja in urednika te knjige dr. Draga Ocvirka, ki smo jo lahko kupili po predavanju.

Božidar Metelko