Jezus, dobri je pastir, nam kliče, naj se vrnemo domov

Najprej nas je nagovoril stolni župnik g. Klavdio Peterca: Vsak od nas je ovca izgubljena, greh nas loči od Boga…

Naslednjo sredo je imel postni govor dr. Štefan Hosta, župnik župnije Novo mesto – Šmihel: Pustil je pastir vse ovce v staji, izgubljeno šel iskat…

Postne duhovne večere je s svojim nagovorom sklenil g. Mitja Bulič, župnik župnije Novo mesto – sv. Janez: Najde jo v trnju, ko je jutro vzšlo, dene na ramo, srečen gre z njo domov…

Ti duhovni večeri so bili pomoč in lepa priprava na velikonočno spoved. V nadaljevanju nekaj odlomkov iz nagovorov, ki lahko spodbudijo tudi vas, da doživite, kako vas Dobri Pastir išče, če ste zašli v trnje…

+++

»Kdor misli, da nima grehov, da ne potrebuje spreobrnjenja, je to samo zato, ker se ne pozna in si ne prizna, kako je z njim. 

Greh je vedno nekaj slabega v preobleki dobrega. Zato nas zamika. In pusti prazne.

V prvi Mojzesovi knjigi beremo besede, ki so povabilo in naloga: »Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet!«. Kako naj dosežemo ta vzvišeni cilj, če pa smo grešniki?«

+++

»Samo Bog more storiti, da odpuščanje postane čudovita izkušnja. Še bolj srečen, kot je grešnik, ki mu je odpuščeno, je Bog, ker je imel možnost odpustiti. V tem je njegova veličina.«

+++

»Če mislite, da vam ni treba iti k sveti spovedi, ker nimate kaj povedati, pojdite vsaj zato, da vas bo nebeški Oče lahko objel. Na vsak naš greh ima Bog en sam odgovor: 'Rad te imam. Odpuščam ti. Privoščim ti srečo, saj sem te ustvaril, da bi bil z menoj deležen večne sreče.'«

+++

»Pastir in ovca na sliki sta zaradi ovce oba v trnju. Ob tej podobi iz evangelija ne gre za poveličevanje trpljenja, ne gre za nek mazohizem, kakor da pastir želi biti ranjen, opraskan, okrvavljen,temveč gre za to, da  pastir nima druge izbire. Ljubezen ne pozna alternative darovanju.«

+++

»Odkar sem župnik - sosed Doma starejših občanov v Novem mestu - večkrat zaradi obiskov bolnikov in umirajočih pomislim tudi na svojo zadnjo uro. Ko bom, tako upam, nekoč Jezusa objel v nebesih, si predstavljam, da se bom najprej od hvaležnosti zjokal, predvsem zaradi ene stvari: ker bom videl njegove rane. Kristus jih ima, jih nosi tudi po vstajenju. Poveličane rane, znamenje njegove žrtve, ko se je zame -  izgubljenega v grehu - brez pomisleka spustil med trnje.«

+++

»Jezus ve za tvoje in moje bolečine, ve za tvoj in moj strah, ve za naše skrbi. Vse to je sprejel na svoj križ. Da na njem, ko nas zadene, nikoli ne bi bili sami. Na lesu križa je njegov odtis, da križ za nas ne bi bil pretrd in pretežak. Nositi ovco na svojih ramenih pomeni nositi tudi njen križ.« 

+++

»Živimo v svetu in času, ko ni več 'grešnikov' ampak le 'bolniki'. Kam gredo danes ljudje, ko prelomijo zakonsko zvestobo? K terapevtu! Če je nekdo sebičen in se izživlja nad družino, sodelavci… Kam ga pošljejo? K psihologu! Ker ni več grešnikov. So samo še bolniki. Ljudje se zato ne spovedujejo svojih grehov, ampak iščejo razlage in opravičila: 'imam kompleks, imam sindrom, mama nas je dojila z napačnim mlekom, bili smo revni, to nas je zaznamovalo, nismo se dovolj igrali…'«

+++

»Ne bojmo se Pastirja. Dajmo se najti in ne zanemarjajmo milosti, ki nam jo je Jezus pridobil na križu. On nas želi na svojih ramah odnesti v večni dom, kjer je veselje, nad vsakim grešnikom, ki se spokori, VELIKO!«