Prvi dan našega svetoletnega romanja v Rim je bil poln pričakovnj in molitve.
Na poti smo se peljali mimo Bologne in Firenc, mest, ki nas spominjajo na bogato kulturno dediščino, in se približevali Večnemu mestu, ki je duhovno srce krščanstva.
Ko smo prispeli v Rim, nas je obisk bazilike sv. Janeza v Lateranu napolnil s tišino in globoko duhovno izkušnjo. Tam smo imeli priložnost za sveto spoved, ki je bila pomemben del naše notranje priprave na sveto mašo, ki jo je daroval novomeški škof, dr. Andrej Saje. V pridigi je poudaril, da romanje ni zgolj fizično potovanje. Krščansko romanje je predvsem pot prenove duše. Romar mora ponovno odkriti globlji pomen romanja, ne le kot potovanja po kraju, ampak kot pot, na kateri se mora duša očistiti in oživiti. Sveto leto nam ponuja priložnost za poseganje po nečem večjem – po tistem, kar nas presega in odpira pot do Boga.
Po sveti maši smo v tišini in premišljevanju še enkrat obhodili baziliko, preden smo se odpravili na večerjo, kjer smo v prijetnem druženju delili prve vtise. Ta prvi dan našega romanja se nas je globoko dotaknil in odprl srce za vse, kar nam je še Bog namenil na tem svetoletnem romanju.
