Na drugem dnevu jubiljenega škofijskega romanja v Rim smo bili povabljeni, da v duhovnem miru in povezanosti z Božjo milostjo doživimo trenutke, ki nas vodijo k notranjemu spreobrnjenju in upanju, ki ga prinaša sveto leto.
Zjutraj je g. škof ob somašavnju štirih duhovnikov daroval sveto mašo v cerkvi Santo Spirito in Sassia, pri kateri smo občutili posebno bližino in Božjo prisotnost. V pridigi nas je g. škof nagovoril, da je Božje usmiljenje brezmejno in je Bog prirpavljen odpustiti vsem, ki se pokesajo. S tem je usmiljenje centralni element katoliške duhovnosti, ki spodbuja verne, da iščejo Božje usmiljenje v svojih življenjih.
Pri sveti maši se nam je pridružil tudi veleposlanik pri Svetem sedežu, mag. Franc But, ki nas je spodbudil, da kot kristjani, še posebej v tem svetem letu gradimo mostove sprave med ljudmi, ki nas obdajajo. Njegove besede so nas nagovorile, da premislimo, kako lahko kot posamezniki in skupnost prispevamo k miru in prinašamo upanje svetu.
Po sv. maši smo se podali proti Cesti sprave, kjer smo sprejeli svetoletni križ, ki nas je vodil v procesiji proti baziliki svetega Petra. Ob Božji besedi in molitvi smo vstopili skozi svetoletna vrata, ki so nam omogočila, da se na simbolni poti sprave dotaknemo zgodovine in vere, ki prežema vse, kar nas obdaja. V baziliki svetega Petra smo občudovali veličino in lepoto tega svetega prostora, ki je že stoletja eden izmed vidnejših simbolov krščanske vere.
Popoldan smo se iz Vatikana odpravili proti antično-renesančnim znamenitostim Rima. Namen obiska samega srca mesta ni bil le v obisku turističnih atrakcij, ampak v duhovnem doživetju, ki nas je spremljalo ob zapuščini naših prednikov. Na poti smo čutili težo bogate renesančne in antične tradicije tega mesta, ki je skozi stoletja združevalo umetnost, filozofijo in vero. Ob koncu dneva smo se Bogu zahvalili, da nas je spremljal in varoval na vsakem koraku naše poti.
