Tretji dan našega romanja smo začeli z obiskom cerkve Svetega Pavla izven obzidja, v kateri smo se uvodom dneva poglobili v molitev in duhovno razmišljanje.
Tretji dan našega romanja smo začeli z obiskom cerkve Svetega Pavla izven obzidja, ki nas je uvodoma poglobila v molitev in duhovno razmišljanje. Ta cerkev, ki je ena izmed štirih papeških bazilik v Rimu, je po svoji zgodovini in spokojnem vzdušju oaza miru. Njena veličina in zgodovinski pomen sta nas spodbudila k razmišljanju o življenju apostola Pavla, njegovem poslanstvu in moči vere, ki je preobrazila svet.
Po tem duhovnem trenutku smo se odpravili v antično jedro Rima, kjer so nas pričakale znamenitosti, ki so pričale o velikosti in duhovni dediščini preteklih časov. Ruševine in starodavne stavbe so nam govorile o preteklosti, vendar nas je vse skozi spremljal občutek, da so te kraje oblikovali tudi ljudje, ki so verovali, molili in živeli po načelih, ki so postali pomemben element kršckanske vere.
Popoldne smo imeli milost, da je g. škof, ob somaševanju šestih duhovnikov, daroval sveto mašo v patriarhalni baziliki Marije Snežne. Ta sveta maša ni bila le trenutek daritve, temveč je bila priložnost, da se povežemo z Bogom, z našimi duhovnimi predniki in z vsemi, ki so skozi zgodovino te kraje zaznamovali z vero. Pri pridigi nas je g. škof nagovoril, da ni dovolj opravljati svoje dolžnosti, vendar moramo v središče našega delovanja postavit ljubezen. Božja pravičnost namreč ni iskanje ravnotežja, ki kaznuje, ampak prava, resnična pot, pot ljubezni, usmiljenja.
Po sveti maši smo z globokim notranjim mirom nadaljevali ogled preostalega dela antičnega Rima, vendar so v naših srcih in mislih ostali predvsem duhovni trenutki, ki smo jih preživeli v Večnem mestu. Na tej poti smo doživeli resnično globoko povezanost z Bogom in občutek, da smo del nečesa večjega, ki presega zgolj zgodovinske zidove in spomenike.
Dan smo zaključili z molitvijo, v kateri smo se Bogu zahvalili z današnji dan.
