Škofijsko srečanje katehistinj/katehistov je potekalo v soboto, 8. oktobra 2022, v Baragovem zavodu. Škofijsko srečanje je sad načrtovanja, ki je potekalo na dveh srečanjih dekanijskih predstavnikov.
Že naslov Katehist/inja v občestvu je nakazoval, da želimo delati na povezovanju med katehisti samimi pri delovanju v župniji, pa tudi na povezovanju na škofijski ravni. Namenoma ni bilo nobenega predavanja, saj smo želeli, da je dovolj časa za osebno refleksijo in delo v skupini. Uvodno molitev so oblikovali mladi iz Boštanja, za začetni impulz pa so poskrbeli Nejc Krnc in mladi iz Boštanja, s. Marija Zabret in Alfons Žibert.
V prvem delu, ko je potekala osebna refleksija, se je pokazalo, kako zelo katehist/inja le-to potrebuje.
V drugem delu smo udeleženci v skupinah pripravili neverbalno katehezo in jo predstavili ostalim. Za večino je bil tak način kateheze pravo odkritje in jo bodo radi vključevali pri svojem delu.
Pokazalo se je, da pri katehetskem delu večina nima možnosti za refleksijo sebe in svojega dela. Prav zato so tako pomembna in koristna skupna srečanja. Ugotovili smo tudi, da imamo veliko rezerv, ki jih doslej nismo dovolj ovrednotili. Imamo številne, ki so zelo primerni za katehetsko delo, omenimo na primer oratorijske animatorje in skavtske voditelje.
Srečanje je bilo zanimivo tudi zaradi tega, ker smo naredili drzen preizkus: delo v skupinah so vodili mladi. Odziv na tako potezo je vreden posebnega prispevka, vsi pa smo se začeli zavedati pomena in moči medgeneracijskega sodelovanja.
Zahvala sestram za gostoljubje, zahvala Nejcu, Urbanu, Lauri in Aleksandri za vodenje skupin. Zahvala udeležencem, 22 nas je bilo, ki smo lahko doživeli, da je katehetsko delo odlično izhodišče za osebno in duhovno rast ter kaj pomeni, da je katehist/inja oseba in ne predmet.
Če po tem srečanju pogledam malo naprej, si želim, da bi eno tako srečanje namenili temu, kaj je refleksija in kako jo »delamo«. Tudi tu se je pokazalo, da preko refleksije vzniknejo osebna spoznanja …
In za sklep nekaj stavkov iz sklepne refleksije:
»Moja refleksija je bila, da sem prišla v zbornico in rekla: »Uspelo mi je!« Če je bilo kaj slabega sem pa stisnila zobe. Zdaj bom reflektirala vse!«
»Znam vseh 590 pesmi ali koliko jih je iz knjige mašne pesmi, ki mi prav nič ne pridejo prav pri verouku, ne znam pa nobene od teh otroških ali mladinskih, ki jih pa rabim. In to bo zdaj na vrsti …«
»… Vidim, da preveč govorim. Več bom delala na neverbalni katehezi …«
»… Vidim, da bi od vsega izobraževanja najbolj rabila šolo za animatorje …«
Kot konkreten sad srečanja je nastala pobuda, da bomo oblikovali spletno stran, ki bo namenjena katehetskemu delu in poslanstvu.
F. Ž.