Pismo voditeljice Skupnosti katehistinj in katehistov novomeške škofije ob začetku katehetskega leta.
Draga katehistinja, katehist, g. kaplan, g. župnik.
Že vstopamo v novo pastoralno leto, ki je za vsakega izmed nas izziv, klic in vabilo naj naredimo korak naprej na poti svetosti in predanosti v služenju Gospodu, kot nas vabi papež Frančišek v apostolski spodbudi Veselite in radujte se. Spodbuja nas k pričevanju, da smo odrešeni in se te odrešenosti tudi iskreno veselimo.
»Svetnik živi veselo in s smislom za humor. Ne da bi izgubil smisel za stvarnost, druge navdihuje s pozitivnim duhom in upanjem. Biti kristjan je veselje v Sv. Duhu, kajti kdor ljubi je vedno vesel. [1] Očetova ljubezen nas kliče: » Otrok lepo ravnaj s seboj, ne zamudi lepega dne. Bog želi, da smo usmerjeni v dobro in ne preveč zapleteni…[2] Svetost je hkrati gorečnost, je evangeljski pogum, ki pusti sledi v svetu.[3] Pogum (paruzija) je hkrati znamenje Duha, je pričevanje za avtentičnost sporočila, je gotovost, ki nam prinaša veselje evangelija, ki ga oznanjamo.« [4]
Vse te notranje drže, ki jih gradimo na Jezusu, ki je naš Odrešenik, oznanjevalci – kateheti še kako potrebujemo.
Prav tako sedanji papež v drugi apostolski spodbudi, Veselje evangelija, svari pred duhovno posvetnostjo, ki se prav tako lahko skoraj neopaženo prikrade med katehetske vrste. Papež Frančišek jo opiše takole:
»Duhovna posvetnost, ki se skriva za videzom vernosti in celo ljubezni do Cerkve, je v tem, da iščemo človeško čast namesto Gospodove časti. Prevzema si različne oblike glede na človekovo naravo in njegov položaj. Ker se duhovna posvetnost navezuje na iskanje videza ni vedno povezana z javnimi grehi in je na zunaj (žal) videti vredu.[5] V tem okviru raste častihlepje tistih, ki se zadovoljijo, da imajo neko oblast in hočejo biti generali poraženih, ki sanjajo o natančnih apostolskih načrtih in se zapirajo v skupine izbrancev, ter ne iščejo več oddaljenih množic, ki so žejne Kristusa.[6]«
Zato je prav da se vedno znova vračamo k izviru našega katehetskega poslanstva. K temu nas jasno usmerja Katehetski pravilnik, ko pravi:
»Katehetska dejavnost ima cerkvenostno naravo, ki izvira iz Gospodovega misijonskega poslanstva.[7] Prednostna naloga kateheze je, da spodbuja poznavanje in poglabljanje krščanskega sporočila ter vzgaja za molitev in z molitvijo z Jezusom Kristusom kot je molil on…«[8]
Ob vsem kar živimo v svoji vsakdanjosti ne pozabimo da nas katehetska služba zaznamuje tudi ko nismo v veroučni učilnici pred oz. med veroučenci. Vendar imamo tudi tu vsak svoje poslanstvo.
»Duhovnik – župnik, je prvi škofov sodelavec in po svojem poslanstvu vzgojitelj v veri, odgovoren, da spodbuja usklajuje in vodi katehetske dejavnosti v zaupanem mu občestvu...[9]
Kateheza je prednostno področje posvečenih oseb (redovnic- redovnikov). Cerkev posvečene na poseben način vabi h katehetski dejavnosti, saj njihovega enkratnega prispevka ne laiki, ne duhovniki ne morejo nadomestiti.[10] Njihovo služenje še vedno krepi Cerkev in ta z upanjem pričakuje njihovo prenovljeno zavzetost za katehetsko služenje.[11]
Katehisti laiki zaradi svoje vključenosti v svet dajejo katehezi dragocen prispevek, saj živijo enako življenje kot vsi drugi ljudje, hkrati pa z duhom evangelija prežamejo svoje lastno življenje.[12] Cerkev ta Božji klic prebuja, razločuje ter podeljuje katehetsko poslanstvo.[13]«
Nad veselo nalogo evangelizacije v Cerkvi žari Marija, Gospodova Mati, ki je popolni pripravljenosti za delo Sv. Duha znala slišati in sprejeti vase Božjo besedo. S svojo priprošnjo nadaljuje danes in bo nadaljevala kot vzgojiteljica evangelizacije in vzor Cerkvi za posredovanje vere.«[14]
Vsem želim obilo veselja nad tem, da smo odrešeni, ter darov in sadov Sv. Duha v vašem katehetskem poslanstvu.
s. Marija Zabret FMA
voditeljica Skupnosti katehistinj in katehistov novomeške škofije
[1] Veselite in radujte se122
[2] ViR127
[3] ViR 129
[4] ViR 131
[5] Veselje evangelija 93
[6] VE 96, 95
[7] Pravilnik za katehezo 55
[8] PzK 85
[9] PzK115
[10] PzK 119
[11] PzK120
[12] PzK121
[13] PzK122
[14] PzK 428