Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2023

Podatke so posredovale posamezne (nad)škofije, ki so jih pridobile od župnij, Konferenca redovnih ustanov Slovenije, društva in druge cerkvene ustanove. Prikaz številk svetovne cerkvene statistike ter primerjalnih vrednosti za druge države (npr. število krstov, število redovnic ipd.) je vzet iz publikacije Svetega sedeža Annuarium Statisticum Ecclesiae 2020.

LETNO POROČILO KATOLIŠKE CERKVE V SLOVENIJI 2023

Leta 2022 je imela Slovenija 2.116.972 prebivalcev, od teh je bilo 1.480.156 katoličanov (69,92 %). Lokalna Cerkev je razdeljena v dve metropoliji s sedežema v Ljubljani in v Mariboru ter ima šest škofij: Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Novo mesto. V Sloveniji je 685 teritorialnih župnij in dve personalni (bolniška v Ljubljani in univerzitetna v Mariboru).

V Katoliški cerkvi v Sloveniji je leta 2022 delovalo 13 nadškofov in škofov, 948 duhovnikov (704 škofijskih in 244 redovnikov), 47 stalnih diakonov, 43 misijonark in misijonarjev, 412 redovnic ter 617 laiških katehistinj in katehistov.

V Sloveniji je 2.901 cerkva in kapel.

Osebe v Katoliški cerkvi v Sloveniji:
– 13 škofov in nadškofov,
– 704 škofijskih duhovnikov,
– 244 redovnih duhovnikov,
– 948 vseh duhovnikov,
– 47 stalnih diakonov,
– 43 misijonark in misijonarjev,
– 430 redovnic,
– 617 laiških katehistinj in katehistov,
– 8.988 ključarjev oz. članov ŽPS,
– 9.700 prostovoljk in prostovoljcev Karitas,
– 64.640 predšolskih in osnovnošolkih otrok vključenih v župnijsko katehezo ter
– 4.182 mladih vpisanih v katoliško izobraževalno vertikalo.

Redovništvo
V šestih škofijah Katoliške cerkve v Sloveniji deluje 35 redovnih skupnosti, svetnih ustanov ali ustanov z novoobliko Bogu posvečenega življenja. V letu 2022 je bilo v Sloveniji 731 redovnic in redovnikov. Najstarejša redovna skupnost, prisotna na slovenskem ozemlju, so cistercijani, saj je bil njihov prvi samostan pri nas ustanovljen leta 1136. Sledijo benediktinci (1140) kartuzijani (1160), križniki (1198), frančiškani (1229), minoriti (1239), klarise (1300), jezuiti (1597), kapucini (1606), karmeličanke (1650) in uršulinke (1702). Po dostopnih podatkih slovenski redovi imajo 100 samostanov ter 78 objektov s statusom kulturnega spomenika, pri čemer so nekateri celo državnega pomena. Največ jih imajo frančiškani (35), sledijo minoriti (24), uršulinke (4), benediktinci (3) in jezuiti (3).

Zakramenti

V letu 2022 je bilo v Sloveniji podeljenih:
– 10.170 svetih krstov,
– 8.244prvih svetih obhajil,
– 9.279 svetih birm,
– 2.188 cerkvenih porok ter
– posvečenih 4 novomašnikov.

V letu 2022 je bilo opravljenih 15.215 cerkvenih pogrebov.

Sakralna kulturna dediščina

V Sloveniji delujejo:
– 3 (nad)škofijski arhivi,
– 1 muzej krščanstva na Slovenskem ter
– v letu 2022 je v petih slovenskih škofijah na področju sakralne glasbe delovalo 20.297 oseb.

Po stanju registra Ministrstva za kulturo o vpisani sakralni kulturni dediščini iz januarja 2009 je v Sloveniji 6.157 sakralnih enot (cerkve, kapele, zidana znamenja in križi).

Katoliške izobraževalne in socialne ustanove Katoliške cerkve v Sloveniji:
– 29 vzgojno-izobraževalnih zavodov,
– v katoliških vrtcih 1.666 vpisanih otrok,
– 2.261 učencev obiskovalo katoliške osnovne in srednje šole,
– 331 študentov bilo vpisanih v katoliške visokošolske ustanove ter
– v 14 domovih za ostarele bivalo 1.226 oskrbovancev.

V okviru Katoliške cerkve v Sloveniji in po njenih pravnih osebah (škofijah, župnijah, redovnih skupnostih ipd.) deluje: 

Na področju visokega šolstva:
– Katoliški inštitut,
– Teološka fakulteta UL,
– 12 študentskih domov.

Na področju srednjega šolstva:
– 4 katoliške gimnazije in
– 4 dijaški domovi.

Na področju osnovnega šolstva:
– 2 katoliški osnovni šoli.

Na področju predšolske vzgoje:
– 19 vrtcev.

Na področju glasbenega šolstva:
– 5 zasebnih katoliških glasbenih šol,
– 4 orglarske šole in
– Konservatorij Jurija Slatkonje v Novem mestu.

Štiri katoliške gimnazije dosegajo odlične rezultate na različnih področjih ter tako nadaljujejo bogato tradicijo katoliških izobraževalnih ustanov.                                                                                    

Dobrodelnost Katoliške cerkve v Sloveniji

Slovenski verniki na različne načine podpirajo dobrodelno dejavnost Cerkve. Vsem najbolj znano delovanje Karitas še zdaleč ni edina oblika dobrodelnosti. Poleg številnih manjših društev in organizacij, ki v lokalnem okolju na prepoznaven in učinkovit način uresničujejo karitativno razsežnost evangelija, Katoliška cerkev v Sloveniji podpira tudi dobrodelno dejavnost svetega očeta ter pomaga lokalnim Cerkvam v svoji bližini. Slovenski verniki so leta 2015 priskočili na pomoč prizadetim v poplavah na Balkanu z nabirko, s katero so zbrali 645.880,72 EUR. Slovenski katoličani so v letih 2000–2021 z različnimi nabirkami in nameni darovali za potrebe vesoljne Cerkve 3.154.610,20 EUR. 

Slovenska karitas

V letu 2022 je v Sloveniji v okviru mreže Karitas:
– bilo razdeljenih 3.490 ton hrane;
– preko 143.000 oseb je prejelo pomoč v obliki plačila položnic in drugo materialno pomoč;
– 26.733 otrok je prejelo šolske potrebščine v obliki paketa ali bonov za delovne zvezke;
– 12.222 otrok je bilo vključenih v botrstvo in posvojitev na razdaljo, otroci pa so bili deležni tudi obdarovanj ob praznikih in učne pomoči;
– 585 oseb je bilo vključenih v letovanja družin, otrok in starejših.

Strokovni delavci in usposobljeni prostovoljci na škofijskih in župnijskih Karitas so:              
– opravili 553.342 ur prostovoljnega dela,
– izvedli 12.947 individualnih svetovanj;
– v različne oblike družabnih dogodkov je bilo vključenih 35.104 starejših.

Poleg splošnih dobrodelnih programov organizacije Karitas izvajajo tudi socialnovarstvene programe na področju pomoči odvisnikom, materinskih domov, brezdomcev, ambulant za osebe brez zavarovanja in pomoči žrtvam trgovine z ljudmi. 

Dejstva o financiranju Katoliške cerkve v Sloveniji:
– Katoliška cerkev in njene pravne osebe (župnije, škofije, redovne skupnosti, društva, organizacije ...) se večinoma financirajo z darovi vernikovin donacijami.
– Vsi slovenski duhovniki, redovnice in redovniki ter verski delavci plačujejo dohodnino, kakor to določa Zakon o dohodnini.
– Državni delež sofinanciranja verskih skupnosti je v Sloveniji 0,8 EUR na posameznega člana naše verske skupnosti. V Nemčiji država z zbranim davkom nameni 200-krat večji delež sofinanciranja na prebivalca kot v Sloveniji, v Avstriji 85-krat večji in na Hrvaškem 12-krat večji delež.
– Za delovanje Karitas, šol, arhivov in obnovo zaščitenih kulturnih spomenikov s kandidiranjem na javnih razpisih prejme tudi državna sredstva.
– Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da ustavno načelo ločitve države in verskih skupnosti ne pomeni, da je vsakršna materialna pomoč države Cerkvam in drugim verskim skupnostim izključena(prim. odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/01 in Rm-1/02). Država je zato dolžna s Cerkvami in verskimi skupnostmi vzpostavljati in ohranjati odnos trajnega sodelovanja in dialoga (prim. odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-107/96, U-I-121/97, U-I-326/98 in U-I-92/07).
– Državno sofinanciranje socialnih prispevkov verskih delavcev ne pomeni financiranja verske dejavnosti. Namenjajo se izključno za zagotavljanje socialne varnosti verskih delavcev, ki so državljani Republike Slovenije in opravljajo splošnokoristno dejavnost. Gre torej za zagotavljanje pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS v povezavi z uveljavljanjem javnega interesa oziroma načela socialne države (2. člen) ob zagotovitvi enakopravnosti (14. člen) zlasti s kulturnimi delavci. Tudi tem država financira socialne prispevke, podobno kot namenja proračunska sredstva za športno dejavnost.

Svetovna cerkvena statistika 2021

Vsako leto Sveti sedež izda obsežno zbirko statističnih podatkov za Katoliško cerkev po vsem svetu, ki kažejo, da se krščanstvo v svetovnem merilu širi, le v Evropi in Severni Ameriki številke ostajajo enake ali se pri posameznih postavkah zmanjšujejo. Podatke, ki kažejo stanje na dan 31. december 2021, je zbralo in uredilo Državno tajništvo Svetega sedeža v delu Annuarium Statisticum Ecclesiae, izdanem februarja 2023.[1]

Število krščenih katoličanov
Na svetovni ravni se je število krščenih katoličanov povečalo s 1360 milijonov leta 2020 na 1378 milijonov leta 2021, kar pomeni relativno spremembo +1,3 %. To povečanje je le nekoliko manjše od povečanja števila prebivalcev Zemlje, ki se je v istem obdobju povečalo s 7667 na 7786 milijonov, kar pomeni pozitivno spremembo za 1,6 %.

Škofje, duhovniki in stalni diakoni
Najnovejši podatki, ki se nanašajo na leto 2021, kažejo, da je po svetu 462.388 duhovnikov, od tega 5340 škofov, 407.872 duhovnikov in 49.176 stalnih diakonov. V primerjavi z letom 2020 se je število duhovnikov zmanjšalo za 0,39 %.
Število vseh duhovnikov se je zmanjšalo s 410.219 leta 2020 na 407.872 leta 2021, kar pomeni 0,57%zmanjšanje. Če škofijske in redovne duhovnike analiziramo ločeno, ugotovimo, da se je število prvih zmanjšalo za 0,32 %, število drugih pa za 1,1 %. Na različnih celinah so razlike občutne: Evropa in Afrika pa tudi Azija so v nasprotnem položaju. V Evropi se namreč zmanjšuje število tako škofijskih kot redovnih duhovnikov (celo v Ameriki se zmanjšujeta obe skupini duhovnikov), v Afriki in Aziji pa nasprotno narašča število duhovnikov v obeh skupinah. V Afriki se je število škofijskih duhovnikov povečalo s 35.561 na 36.535, kar je relativno povečanje za 2,74 %, medtem ko se je število redovnih duhovnikov povečalo za 3,65 %. V Aziji je število duhovnikov v obravnavanem dveletnem obdobju zabeležilo splošno rast v višini 1,0 %. V Oceaniji je povečanje le 0,2-odstotno, vendar je na tej celini zaradi relativno majhnega števila duhovnikov učinek manjši, zato se je število za leto 2020, ki znaša 4496 duhovnikov, v letu 2021 povečalo na 4507 duhovnikov.

Redovnice
Skupno število ženskih redovnih poklicev leta 2021 je znašalo 608.958, pri čemer je približno 33 % prisotnih v Evropi, sledita Azija s 175.494 posvečenimi redovnicami in Amerika s 145.206. V primerjavi z letom 2020 se je ta skupina zmanjšala za 1,7 %. Zmanjšanje zadeva tri celine (Evropo, Ameriko in Oceanijo), pri čemer so odstopanja celo precej negativna (okoli –3,5 %). Posledično se je delež redovnic v Afriki in Aziji glede na skupno število v svetu povečal z 41,1 % na 42,3 %.

Diplomatska mreža Svetega sedeža
Sveti sedež ima diplomatske zveze s 183 državami ter z Evropsko unijo in Suverenim malteškim viteškim redom. 91 držav, Evropska unija in Suvereni malteški viteški red imajo v Rimu svoje predstavništvo pri Svetem sedežu.[2] Z Afganistanom, Kitajsko, Butanom, Severno Korejo in Maldivi Sveti sedež nima vzpostavljenih uradnih diplomatskih povezav.

V deveti številki Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji smo letos dodali predstavitev družinske pastorale ter delo na področju ekumenskega in medverskega dialoga.

Tajništvo SŠK