8. septembra obhajamo praznik Marijinega rojstva, v Sloveniji poznan kot mali šmaren. Katoliška in pravoslavna Cerkev ga obhajata na isti dan.
V nedeljo, 8. septembra 2019, bo škof Andrej Glavan ob 10. uri vodil slovesno praznično somaševanje v škofijskem romarskem središču na Zaplazu.
Na predvečer praznika, v soboto, 7. septembra, bo na Trški gori pri Novem mestu vodil slovesno somaševanje s tradicionalno procesijo z lučkami.
Praznik Marijinega rojstva izvira iz Jeruzalema. Od 5. stoletja dalje so na ta dan obhajali spomin posvetitve bazilike sv. Ane. Po izročilu naj bi na njenem mestu stala hiša Joahima in Ane, Marijinih staršev, o čemer govori tudi apokrifni spis Jakobov protoevangelij. Od tedaj se je praznovanje na Vzhodu hitro širilo. V Rimu so ga začeli obhajati proti koncu 7. stoletja. Postopno pa se je udomačil tudi v drugih zahodnih deželah. V 13. stoletju je postal slovesni praznik z osemdnevno pripravo in vigilijo. Cerkev ga obhaja 9 mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja 8. decembra.
Marijino življenje in poslanstvo je v najtesnejši povezavi z njenim sinom, našim Gospodom Jezusom Kristusom. Preko nje se je učlovečil in prišel na svet, preko nje se je torej začelo naše odrešenje. Če pri ostalih svetnikih praznujemo dan njihove zemeljske smrti, kot rojstni dan za nebesa, Cerkev želi s praznovanjem zemeljskega rojstva Marije in Janeza Krstnika poudariti njuno pomembno vlogo v pripravi odrešenja. Marijino rojstvo je nekakšen mejnik med Staro in Novo zavezo. Z Marijinim rojstvom, rojstvom te konkretne deklice, je človeštvo postalo odprto za prihod Božjega Sina. V Marijinem rojstvu se svita ‘dopolnitev časov’.
Gre torej za skrivnost zgodovine, zgodovine odrešenja. Praznovanje rojstva Božje Matere nas spominja, da je Oče od vekov pripravljal prihod svojega ljubljenega Sina in da je nanj skozi stoletja pripravljal človeštvo. Gospodovo učlovečenje zdaleč presega vse zmožnosti človeškega ustvarjanja, a Bog je želel, da človek z njim sodeluje in soustvarja. Vsa človeška zgodovina do Kristusa je bila kot dolga in naporna priprava na Njegovo rojstvo. Zato Cerkev želi praznovati spomin oseb in dogodkov, ki so neposredno vključeni v prihod “Sonca, ki vzhaja z višave”.
Marijino telo je prvi živi tempelj Svetega Duha, v katerem more prebivati Odrešenik človeštva. Marija je brez madeža izvirnega greha, zato njeno spočetje in rojstvo že obljubljata novo stvarstvo, v katerem bomo rešeni teme greha in smrti.
Praznik Marijinega rojstva nas usmerja h Kristusu, našemu Odrešeniku, v katerem postajamo »nova stvar«, zato je za kristjane praznik veselja in upanja. Govori nam o prehodu iz Stare zaveze v Novo, ki se dogaja v konkretnih okoliščinah. Ta prehod in rojstvo se morata zgoditi v vsakem izmed nas, saj je vsak poklican, da Bogu ponudi svojo razpoložljivost za prihod in delovanje Božjega Sina v njegovem življenju.