Na slovesni praznik svetih apostolov Petra in Pavla, 29. junija 2020, popoldne je v novomeški stolnici potekalo mašniško in diakonsko posvečenje. V duhovnika je bil posvečen Blaž Franko iz župnije Šentjernej. V diakona sta bila posvečena Janez Meglen iz župnije Krka in Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki.
Na slovesni praznik svetih apostolov Petra in Pavla, 29. junija 2020, popoldne je v novomeški stolnici potekalo mašniško (duhovniško) in diakonsko posvečenje. Zaradi izrednih razmer povezanih s koronavirusom, je posvečenje potekalo v posebnem vzdušju in ob potrebnih zaščitnih ukrepih. Kljub temu se je zbralo lepo število vernikov in duhovnikov, ki so pospremili tri kandidate na pomembnem koraku njihove življenjske poti.
V duhovnika je bil posvečen Blaž Franko iz župnije Šentjernej. V diakona sta bila posvečena Janez Meglen iz župnije Krka in Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki.
Slovesnost je potekala v duhu zbranosti in molitve za kandidate. Slovesnosti so se udeležili tudi novomašniki, novi diakoni in bogoslovci iz drugih slovenskih škofij. Glasbeni del slovesnosti so lepo oblikovali izbrani pevci iz domačih župnij kandidatov. Novomeški škof Andrej Glavan je v nagovoru izpostavil pogumno odločitev kandidatov za hojo za Kristusom in jih spodbudil k zvestobi Kristusu v služenju bratom in sestram ter v prinašanju zakramentalne daritve sv. maše. Kratke predstavitve kandidatov lahko najdete v majski številki škofijskega glasila Jagode naše pastorale.
Uvod
Danes na slovesni praznik prvakov apostolov Petra in Pavla, ki je za večino duhovnikov obletnica duhovniškega posvečenja, smo se zbrali k diakonskemu in mašniškemu posvečenju.
Spoštovani g. rektor semenišča in ostalo vodstvo, spoštovani dekani in vsi duhovniki, še zlasti gospodje župniki današnjih ordinandov, draga bodoča diakona Jakob in Janez in diakon Blaž kot novomašnik, dragi navzoči diakoni in novomašniki iz drugih škofij, spoštovani gostje iz rimskega kolegija Germanik, dragi bogoslovci, dragi sorodniki današnjih posvečencev in farani iz župnij Šentjernej, Kostanjevica in Krka ter vsi navzoči verniki.
Danes je vesel dan. Po večmesečnih turobnih dnevih doživljamo dan, ki vzbuja upanje. Veselimo se toliko bolj, ker ti dogodki v sedanjem času niso pogosti, služabnikov oltarja pa vedno bolj primanjkuje.
Indijski pesnik Tagore je zapisal, da vsak novorojenec prinaša sporočilo, da bog še ni obupal nad človeštvom. Vsak duhovni poklic pa sporoča, da je neka krajevna Cerkev še živa in duhovno rodovitna. Današnjim godovnjakom apostolom Petru in Pavlu že vnaprej priporočimo naše posvečence, da bi v vseh življenjskih bojih ostali zmagovalci.
Preden bomo priče posvečenja, polaganju rok in molitvi, pripravimo svoja srca z iskrenim obžalovanjem svojih grehov, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti.
Homilija
Dragi bratje in sestre!
Na mizi Božje besede so bili pomenljivi odlomki. Najprej smo slišali, kako je bil poklican prerok Izaija, ki ga poznavalci Svetega pisma imenujejo evangelist Stare zaveze. Bog ga je poklical kot preroka in ta je odgovoril: »Tukaj sem, pošlji mene!« V tistem času se je versko in moralno stanje izraelskega božjega ljudstva obračalo na slabo. Ljudje niso več zaupali Bogu. Rasla sta socialna krivičnost in pravni nered. Med ljudmi je rasel materializem, omamilo jih je trenutno blagostanje. Rasla je verska brezbrižnost in neka naveličanost. Posamezni preroki so hoteli preprečiti vedno večjo poplitvenost, a zaman. Bog bi lahko sam posegel z nekimi dogodki, kaznimi. Pa ni. Poiskal je sodelavca, ki mu je zaupal poslanstvo, da napove rešitev naroda in da zasuče volan Izraelove zgodovine, da ljudem odpre oči za resnico in jih usmeri k Bogu!
Dragi kandidati za diakonsko in mašniško posvečenje. Podobno čutim danes: vdor materializma, potrošništva, indiferentnosti in naveličanosti. V ta brezbrižni svet, versko mlačnost in zaslepljenost po drugi strani pa v svet lakote po resnici, v svet moralne zmešnjave in strahu zaradi vdora nepričakovane epidemije tudi danes odmeva glas Vsemogočnega: Koga naj pošljem? Kdo bo šel, da bo oznanil resnico in oznanilo o rešitvi?
Vi ste odgovorili: Tukaj sem, pošlji mene! Vsi smo slišali Vaš »Tukaj sem«. S tem ste pred Bogom, pred Cerkvijo in zbranim občestvom razodeli svojo velikodušno pripravljenost, svojo predanost Božjemu vabilu in klicu. Pripravljeni ste Bogu podariti svojo mladost, vse svoje zmožnosti in darove, s katerimi vas je Bog obdaril, svojo vero, upanje in ljubezen, svojo sedanjost in prihodnost.
V ta odgovor sta vidva bodoča diakona položila dve obljubi: da bosta opravljala molitveno bogoslužje, ki od danes postaja vajina poklicna in službena dolžnost v imenu vse Cerkve. Poleg tega pa še obljubo, da se popolnoma izročata Kristusu, večnemu in velikemu duhovniku. Zato bosta ostala neporočena, svobodna za Boga in ljudi, kar ne pomeni omalovaževanja in podcenjevanja zakona in družinskega življenja. Ta odločitev ne sme pomeniti, da sta se odtujila sebi in svetu, ali da sta razočarana nad njim, da sta zbežala pred odgovornostjo za družino. Tudi ne pomeni prikrajšanja za tisto, do česar ima človek pravico po naravi. To odločitev moremo kot dar razumeti le v luči vere. Bog ga daje nekaterim, da morejo nevezani, osvobojeni vseh družinskih vezi, služiti drugim v Cerkvi. Današnji svet, celo mnogi starši, tega ne razumejo, a svet potrebuje take ljudi. V moči zaobljub bosta postala služabnika Kristusovega evangelija, ki ga bosta oznanjala z besedo in življenjem. Glejta, da bosta verovala, kar bosta brala, učila, kar bosta verovala, živela, kar bosta učila. Z diakonskim posvečenjem bosta postala služabnika ubogih, po Jezusovem zgledu, ki ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel.
Tega strežništva tudi z mašniškim posvečenjem nikoli ne odložimo. Odgovorna in težka naloga. Toliko bolj, ker nosimo zaupane Božje darove v prstenih (lončenih) posodah, ki se hitro lahko razbijejo. A zaupajte! Gospod bo z vami.
Dragi novomašnik Blaž! Čez nekaj trenutkov boš posvečen in pridružen Kristusu, učitelju, duhovniku in pastirju. Postal boš podoben Kristusu, velikemu in večnemu duhovniku. Opravljaj oznanjevalno in duhovniško službo. Božjo besedo, ki jo sam z veseljem sprejemaš, vsem oznanjaj. Zate pa še posebej velja, najprej živi, kar boš učil.
Prva ljubezen naj ti bo Evharistija – maša, s katero je mašništvo nerazdružno povezano. Za duhovnika je maša ne le obveznost in služba, ampak temelj njegovega obstoja. Življenje duhovnika se meri in ocenjuje po ljubezni in spoštovanju do svete maše.
Druga duhovnikova ljubezen pa mora biti Jezusovo in na poseben način Marijino Srce, ki jo je v imenu vseh duhovnikov vzel k sebi apostol Janez. Ob njej se je on kakor orel dvignil v duhovne višine in najgloblje razumel bistvo krščanstva, ki je ljubezen.
Draga diakona Janez in Jakov, dragi novomašnik Blaž.
Vsi skupaj bomo prosili: naj vas Kristus, ki vas je poklical, tudi utrjuje s svojo pomočjo, v zvestobi današnjih obljub. Prosili bomo: naj vas Kristus, ki vas je poklical, tudi utrjuje s svojo močjo, da boste zvesti današnjim obljubam in poslanstvu, ki ga boste prejeli.
Molitev sorodnikov, dobrotnikov, domačih župnij in vseh nas, ki smo danes z vami, vas bo vedno in povsod spremljala.
Amen.
