Nagovor škofa Andreja Sajeta na drugo nedeljo po božiču ob podelitvi službe bralca bogoslovci Davidu Pirnarju v stolnici svetega Nikolaja, 5. januarja 2025
Na drugo nedeljo po božiču smo se zbrali v novomeški stolnici, kjer bo bogoslovec tretjega letnika David Pirnar iz župnije Šentjernej sprejel službo bralca. Lepo pozdravljam rektorja Bogoslovnega semenišča v Ljubljani Martina Zlobka, spirituala Gregorja Celestino, duhovnike, diakona, bogoslovce, ministrante, šentjernejske pevce in vse vas, bratje in sestre, ki smo se zbrali pri sveti maši.
Ob sprejemu službe bralca smo povabljeni k molitvi za duhovne poklice in branju Božje besede ter njenemu premišljevanju, da bi iz nje lahko črpali moč za življenje in gradili trden temelj vere. Vsak duhovni poklic je za Cerkev Gospodov dar. Prolog oz. uvod Janezovega evangelija, ki smo ga brali pri božični sveti maši, nam je kot duhovna hrana danes ponovno dan v premišljevanje o skrivnosti božične noči in pomenu le-te za nas.
Jezus je prišel, da bi prebival med nami, se nam na ta način približal in nam razodel Božjo ljubezen. Beseda je postala meso in prebiva med nami. Tistim, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci.
To je dar, s katerim je povezano tudi poslanstvo, ki se kaže v pričevanju. Božič in začetek jubilejnega svetega leta naj v naših srcih oživita besedo, ki se zdi vse bolj oddaljena: upanje. Če verujemo, da je Jezus utelešeno upanje, ne postanemo le romarji upanja, ampak tudi Gospodove priče in prinašalci luči v ta svet. Naša vera temelji na tej gotovosti. Zlo nima in ne bo imelo zadnje besede. Pot v prihodnost temelji na upanju.
Pregovor pravi, da je »delo, ki je dobro začeto, že napol opravljeno«. Izkušnja vseh nas potrjuje pomembnost začetka, pravzaprav vsakega začetka. Prvi koraki so vedno odločilni in na tak ali drugačen način zaznamujejo pot, ki sledi. Preprosto pomislimo na gradnjo hiše: dober temelj zagotavlja stabilno zgradbo. Začetek dobre in temeljite vzgoje, izobraževanja ali načrtovanja je temelj vsega in podpira vse, kar sledi. Na začetku novega leta imamo tako priložnost, da utrdimo tudi temelje vere.
Ob Božji besedi se danes sprašujemo, kaj je bilo na začetku našega življenja. Kje je temelj naše zgodovine? Kje je izvor človeškega življenja? – Ta vprašanja so zahtevna in nanje težko enoznačno odgovorimo. Človeško življenje je zaznamovano tudi z zlom in trpljenjem. Zaradi te izkušnje si težko predstavljamo, da je bil začetek lahko samo dober.
Ni naključje, da Sveto pismo v pripovedi o stvarjenju sveta v 1. Mojzesovi knjigi Svetega pisma na začetek človeške zgodovine postavlja neposlušno dejanje Adama in Eve, ki od samega začetka ogroža njuno življenje. Ta starodavna pripoved veliko pove o resnosti zla, ki človeka zaznamuje in lahko tudi uniči.
Božična skrivnost, ki jo obhajamo, nam govori, da je bil začetek drugačen. V začetku je bila Beseda. Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalega (Jn 1,1–3). Na začetku zlo intrpljenje nista bila prisotna. V začetku je Beseda, ki je postala meso, tista Beseda, ki je Jezus iz Nazareta. V začetku je betlehemsko Dete, ki v nas prebuja nežnost in upanje, ki ga prinaša vsako rojstvo. Na začetku je torej odnos, ki je prepleten z ljubeznijo.
Prihod učlovečene Besede ima dvojni učinek. Večina jo je zavrnila. Tako je tudi danes. Sprejemanje učlovečenja Boga ni lahko razumljivo in ni samoumevno. Tistim pa, zapiše evangelist, ki so Besedo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci. Besedo sprejmejo tisti, ki verujejo v Njegovo ime. Verovati v Besedo, ki je postala meso, pomeni hkrati sprejeti Jezusa kot osebo, se učiti od njega.
Sprejemanje Jezusa nam pomaga preoblikovati življenje, rasti in napredovati. Dar, ki ga to sprejemanje prinaša, pravi Janezovo besedilo, je Božje sinovstvo. Da smo deležni Božjega sinovstva, je potrebna odprtost Svetemu Duhu, ki je vez med Očetom in Sinom.
Vsakomur je dana možnost, da postane Božji otrok. Hkrati to ne pomeni, da vsakdo to tudi dejansko postane. Zato je potrebna odločitev in vztrajna pot vere. Branje Božje besede in njeno molitveno premišljevanje nam je pri tem v veliko pomoč.
Dragi David, Bog Oče je po svojem Sinu, ki je postal človek Jezus Kristus, izvršil in razodel skrivnost odrešenja. Ko nam je vse razodel, je svoji Cerkvi zaupal nalogo oznanjevati evangelij vsemu stvarstvu.
Ti boš postal bralec, to je glasnik Božje besede in boš Cerkvi pomagal izpolnjevati to nalogo. Prevzel boš posebno službo bralca. Določen boš za službo vere, ki raste iz Božje besede. Pri bogoslužju in drugje boš bral in oznanjal Božjo besedo.
Otroke in odrasle boš poučeval v veri in jih pripravljal na prejem zakramentov. Veselo oznanilo odrešenja boš približal ljudem, ki Gospoda morda še ne poznajo. Na ta način in s tvojo pomočjo bodo ljudje lahko spoznavali Boga Očeta in njegovega Sina Jezusa Kristusa, ki nam ga je poslal, napredovali v veri in dosegli večno življenje.
Ko boš drugim oznanjal Božjo besedo, bodi odprt Svetemu Duhu. Sprejmi Besedo in jo premišljuj. Dala ti bo moč za življenje in poslanstvo njenega oznanjevalca.