Škofijski molitveni dan za duhovne poklice,

svetost in stanovitnost poklicanih

je, potekal v soboto, 10. septembra 2016, v Marijinem svetišču na Zaplazu. Geslo letošnjega molitvenega dneva je bilo  »V družini je usmiljenje doma«. Namen molitvenega srečanja je bil, da z molitvijo podpremo mlade, ki v sebi zaznavajo Božji klic in jim izprosimo moči, da bi znali dati odgovor na Božji klic.

Molitveno uro pred sveto mašo je vodil Uroš Švarc, škofijski voditelj komisije za duhovne poklice. Ob 10.00 je sledila sveta maša, ki jo je ob somaševanju 34 duhovnikov daroval novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Med sveto mašo sta bila med kandidate za diakonat in prezbiterat sprejeta bogoslovca 5. letnika Branko Jurejevčič iz Župnije Podzemelj in Tadej Strniša iz Župnije Trebnje. Božjo besedo ki je govorila o tem, kako je treba hišo graditi na trdni skali, je škof uporabil v svoji homiliji, ter  spodbudil oba bogoslovca Branka in Tadeja, da bi na poti v duhovništvo, vedno gradila svoje življenje na trdni skali, ki je sam Kristus. Na molitveni dan so bili posebej povabljeni tudi ministranti, s katerimi se je škof srečal po sveti maši v cerkvi. Svojo pot v duhovni poklic jim je predstavil novomašnik Boštjan Gorišek.

Molitveno bdenje za duhovne poklice

V veliki hvaležnosti Bogu, da smo v jubilejnem letu usmiljenja in ob 10. obletnici škofije dobili 4 novomašnike, smo se, kot je običajno, teden dni pred škofijskim molitvenim dnem zbrali po župnijskih cerkvah in samostanih, ki delujejo po naši škofiji k vsakoletnemu molitvenemu bdenju za duhovne poklice. Pravijo, da je zahvala tudi najboljša priprošnja za naprej. Naj Bog blagoslovi molitve in tudi letos navdahne kakšnega fanta ali dekle za vstop v bogoslovje oziroma v redovno skupnost.

Spored molitvenega bdenja 2016

petek, 2. septembra 2016

sobota, 29. avgusta

Iz pridige g. škofa na molitvenem dnevu:

V letu usmiljenja je za današnji molitveni dan določena tema: V družini je usmiljenje doma. Družina je zibelka življenja in zato tudi duhovnih poklicev, pa tudi vzgojiteljica tistih kreposti, ki so za duhovni poklic potrebne. Družina je posredovalka vere, šola odpuščanja, usmiljenja, služenja in vseh drugih  socialnih kreposti. Vezi bratstva in sestrinstva, ki nastajajo v družini med otroki, so, če se to dogaja v ozračju vzgajanja za odprtost do drugih, velika šola svobode, usmiljenja in miru. V družini se med brati in sestrami človek nauči, kako živeti skupaj, kako preraščati razlike v značajih, svojo sebičnost in samoljubje. Samo družine, kjer je usmiljenje doma, lahko človeštvu prinesejo razigrani smeh otrok kot izraz ljubljenosti, vesele mladostnike, ki se čutijo kljub vsej vihravosti sprejete, srečne zakonce in srečne duhovnike. Tam, kjer so družine kraj usmiljenja pa tudi molitve, ne manjka duhovnih poklicev in misijonarjev. Odraščanje med brati in sestrami daje človeku čudovito izkušnjo, kako skrbeti drug za drugega, pomagati in pomoč sprejemati. Še posebej žari bratstvo s posebnim sijajem v družini, kjer skazujejo potrpljenje in ljubezen bratcu ali sestrici, ki je slaboten, bolan ali invaliden. »Imeti brata ali sestro, ki te ima rad, rada, je močno izkustvo, ki ga ni mogoče ne plačati ne nadomestiti,« je dejal papež Frančišek v eni izmed katehez o družini. Skratka, družina, kjer se živijo telesna in duhovna dela usmiljenja, postaja hišna Cerkev in šola prave človečnosti, prva šola usmiljenja, ker v njej doživljamo ljubezen in odpuščanje ter se učimo ljubiti in odpuščati.

V nedeljo smo doživeli razglasitev Matere Terezije iz Kalkute za svetnico. Kali svetosti je polagala vanjo že družina. Ob materi in očetu je doživljala lepoto zakonskega in družinskega življenja. Ob materi, ki je bila izredno dobra, sočutna in usmiljena z reveži, pa se je učila nesebične ljubezni do ubogih. Sama je dejala, da se jo je močno dotaknila pozornost mame do neke zapuščene žene, ki je bila še pijanka. Do njih smo navadni ljudje najmanj sočutni. Ona je vsak dan hodila k njej in ji celo povezovala rane. Zato je Mati Terezija nekoč rekla: »Bog me bo sodil, če ne bom zvesto v službi ubogim, a ne samo on, tudi moja mati me bo sodila.«

Draga bogoslovca Branko in Tadej! Duhovništvo skupaj z diakonsko službo je služba za Boga, ki mu služimo v naših bližnjih.

Stopita danes na to pot zorenja, prečiščevanja namenov in priprave na diakonat, ki je služba strežništva. Naj vaju spremljajo misli iz današnje Božje besede, ko vama Gospod po preroku Jeremiju govori: »Preden si prišel iz materinega krila, sem te posvetil … S tabo sem, da te obvarujem …« A pomemben je tudi nauk iz Jezusove prilike o hiši na skali: Nepremagljiva je. Viharji in povodnji ji ne morejo do živega, če je grajena na skali. Tako je tudi z zgradbo duhovniškega poklica: Če nekoga Bog kliče, mu Gospod daje tudi moč. A zahteva tudi sodelovanje. To je zlasti samovzgoja, podprta s stalno in zvesto molitvijo. Duhovnik, ki moli, je podoben hiši na skali.

Živimo v času, ko nas stalno kličejo po mobitelu, telefonu, na različne načine. Tudi iz sveta prihajajo razni klici, vabijo nas mnogi poklici. A med temi klici vabi tudi Bog. Nekatere prej, druge malo pozneje. Celo za zakon se danes težje in veliko pozneje odločajo kot nekoč. Danes se je težko odločiti, še posebej za duhovni poklic. [...]

Zgodb, da se nekateri odzovejo na Božji klic že v poklicih, je vedno več. To dozorevanje duhovnega poklica danes dlje traja. Mladi potrebujejo daljše duhovno in molitveno spremljanje. Blagor vsem, ki jim stojijo ob strani dobri duhovniki, v Bogu zasidrani, srečni in veseli v poklicu, človeški in razumevajoči, prežeti s Kristusovim duhom, ki lahko stopijo pred mladega kristjana in z neizgovorjeno besedo srce povabijo: Hodi za menoj.

Naj vaju ob koncu spodbudim še z besedami sv. Matere Terezije iz Kalkute, ko je nagovorila svoje sodelavce: »Prizadevajte si hoditi v božji navzočnosti, videti Jezusa v vseh, ki jih srečujete, še zlasti na ulicah. Izžarevajte veselje, da pripadate Bogu, da živite z njim, da ste njegovi.«

Vsi pa prosimo danes njo, ki je mati velikega duhovnika in mati tudi vsakega duhovnega poklica: Vse izbrane, ki jih Jezus, tvoj Sin, kliče v sveto službo, sprejmi, o Mati, v svoje milostno srce. Daj, da bodo prisluhnili Božjemu klicu. Daj jim poguma in moči, da se bodo odgovorno pripravili na sveto poslanstvo, prišli do oltarja ali redovnih obljub.

Še posebej te prosimo za Branka in Tadeja, upodobi ju v času priprave po svojem srcu in se bosta nesebično použivala v službi Cerkvi iz ljubezni do tebe in bližnjih.

Amen.