31. maj 2020
Na praznik binkošti, v nedeljo, 31. maja, je na Zaplazu potekala osrednja slovesnost ob godu blaženega Alojzija Grozdeta. Med mašo je škof Glavan podelil Odličje sv. Jožefa družini Koprivc s Stare Gore pri Mirni.
Na praznik binkošti, v nedeljo, 31. maja, je na Zaplazu potekala osrednja slovesnost ob godu blaženega Alojzija Grozdeta. Zaradi hladnega vremena in možnosti dežja, je slovesnost potekala v svetišču. Zbralo se je lepo število vernikov in duhovnikov. Letos se posebej spominjamo desete obletnice beatifikacije blaženega Alojzija, ki se je zgodila na slovenskem evharističnem kongresu v Celju, 13. junija 2010. Med mašo je škof Glavan podelil Odličje sv. Jožefa družini Koprivc s Stare Gore pri Mirni v zahvalo in priznanje za pričevanje zglednega, ljubečega krščanskega življenja ter odprtost za življenje. Glasbeno nadarjena družina je med mašo zapela tudi dve pesmi. Po maši smo skupaj zapeli še litanije blaženega Alojzija Grozdeta pred njegovimi relikvijami in se tako priporočili Bogu za varstvo slovenskega naroda in mladine.
Družina Koprivc je z enajstimi otroki verjetno najštevilčnejša družina v novomeški škofiji. Prihajajo iz Stare Gore v Župniji Mirna. Najmlajšega člana so se v družini razveselili lansko leto. V družini vlada vzdušje vere in ljubezni. Njeni člani stremijo k medsebojni pomoči in se med seboj spodbujajo. Vsi otroci so pridni, kar se vidi tudi po vsestranskih šolskih uspehih. Otroci se že v mladih letih priučijo delavnosti, ob tem se naužijejo tudi pristnega veselja. Večkrat se zgodi, da se v njihovi družbi zaslišijo zvoki glasbil in skupna pesem. Družina Koprivc dejavno sodeluje v župnijskem življenju. Oče Martin in kar šest hčera poje pri zboru Kulturnega društva Matija Tomc Mirna, ki je hkrati tudi župnijski cerkveni zbor. Z zborom obiskujejo tudi župnije v bližini okolici, kjer s svojimi glasovi lepšajo bogoslužje in prireditve tako na cerkvenem kot prosvetnem področju. Družini Koprivc ob prejemu škofijskega Odličja svetega Jožefa iskreno čestitamo, želimo še naprej blagoslova v družinskem življenju in zvestobe v služenju Kristusu in Cerkvi.
Danes Cerkev oznanja binkoštni dogodek, kakor ga je zapisal evangelist Luka v Apostolskih delih, v evangeliju pa se vrača ne velikonočni dan. Poslušamo o prihodu Svetega Duha, ki se je uresničil na samo veliko noč, ko je apostolom vdihnil Duha, da bi v njegovi moči opravljali poslanstvo oznanjevanja in odpuščanja grehov. Vsako leto poslušamo v evangeliju samo napovedi prihoda Svetega Duha. Samo Luka govori v Apostolskih delih o prihodu božjega Duha petdeset dni po veliki noči. Ne gre za dvoje različnih binkošti. Pripovedi se dopolnjujeta. Luka vidi Svetega Duha kot počelo enotnosti in univerzalnosti Cerkve ter moč za njeno poslanstvo, Janez pa vidi Svetega Duha kot izvor novega življenja, izvirajočega iz Kristusove smrti. Lahko bi rekli, da nam Janez pove, od kod prihaja Sveti Duh, iz prebodene Odrešenikove strani. Luka pa nam pove, kam vodi Sveti Duh, do skrajnih mej sveta.
Jezus je torej prišel pri zaklenjenih vratih k prestrašenim in razočaranim učencem in jih pozdravil: »Mir vam bodi.« Učenci so se razveselili, ker so prepoznali pravkar križanega, a sedaj vstalega Gospoda. Iz njegove prebodene strani so prejeli dar Duha – sad kalvarijske daritve.
Apostolska dela pa kot rečeno opisujejo izredni poseg Svetega Duha. To je bil rojstni dan Cerkve. Sveti Duh je združil vse človeštvo. Apostolska dela poročajo seveda kot simbol, da so bili zbrani pobožni možje iz vseh narodov pod nebom. Izkušnja binkošti je apostole neizbrisno zaznamovala. Doživeli so apokaliptične podobe viharja, šuma, nekakšne podobe rušenja starega sveta, brez katerega ne more nastati novi svet. Delo Duha je sicer notranje kot sto: očiščenje, osvežitev, tolažba, razumevanje, ki se je pokazalo v tem, da so vsi razumeli oznanilo o sadovih duha, ki so ljubezen, veselje, mir, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Tem vrednotam pa je nasproten duh tega sveta ali kot pravi ap. Pavel dela mesa.
Ta svet vrednot so apostoli potem ponesli v svet v moči Svetega Duha. Prav tako so ga živeli in udejanjali svetniki in mučenci vseh časov do današnjih dni. Med njimi tudi bl. Alojzij Grozde. 13. junija bo minilo 10 let, kar je bil na nepozabnem vseslovenskem evharističnem kongresu na športnem stadionu v Celju pred 32.000 verniki razglašen za blaženega. Odkar je tukajšnje Marijino svetišče pred 9 leti sprejelo v varstvo še njegove relikvije, je tudi Zaplaz postal volj priljubljeno in obiskano romarsko središče.
Vsak svetnik je delo Svetega Duha. »Pošlji svojega duha in prenovi obličje zemlje,« poje današnji praznični psalm. A svet se bo spremenil, če bo v njem čim več ljudi s spreobrnjenim in novim srcem. Sveti Duh daje razumeti globoke in tudi zahtevne Jezusove besede kot so na primer: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ in hodi za menoj.« Hoditi za njim pomeni biti pripravljen tudi na kruti konec, ki ga je Jezus doživel in so ga doživeli vsi apostoli in množice mučencev nekoč in danes, saj so kristjani tudi danes najbolj preganjani verniki.
Alojzij Grozde je vzornik izbire evangeljskih vrednot. Tisto, kar moramo postaviti na prvo mesto v svojem življenju, je Božja ljubezen, ki nam jo je Jezus Kristus razodel s tem, da je za nas daroval svoje življenje. Postal je zgled in priprošnjik zlasti mladim. Njihov zgled, kako naj sredi različnih težav in preizkušenj postanejo in ostanejo za vsako ceno zvesti Jezusu Kristusu, našemu Odrešeniku. Alojzij Grozde je bil ubit zaradi Kristusa, zdaj živi pri svojem Vstalem Gospodu in živi v naših srcih, v našem spominu, v našem občudovanju, v našem posnemanju njegovih kreposti. Upam, da bo k temu pripomogel tudi film o njem, ki smo ga ta teden videli lahko tudi na TV Vaš kanal.
Za to Božjo ljubezen pa na poseben nemučeniški način pričujejo tudi starši, ki se žrtvujejo za številno družino. Biti odprt za življenje, žrtvovati se za številno družino pa ni le križ, ampak prinaša tudi obilo veselja in notranjega zadovoljstva. To je božanska logika, dajati, izgubljati življenje, da najdeš več življenja in večjo in globljo polnost veselja. Iskrene čestitke Koprivčevi družini. Naj vas tudi v nadaljnjem življenju spremljata Božji blagoslov in varstvo Zaplaške Marije.
Amen.
