19. marec 2013, novomeška stolnica ob 18.00, odličje prejema ga. Lina Švalj
Uvod:
Lepo pozdravljam danes na praznik glavnega zavetnika naše škofije sv. Jožefa vse duhovnike somašnike, vse godovnjake, vse može in očete, nekatere dosedanje nagrajence in nagrajenke, predvsem pa letošnjo prejemnico škofijskega odličja sv. Jožefa gospo Lino Švalj, dolgoletno in zaslužno organistko in pevovodkinjo iz župnije Šentjernej. Lep pozdrav tudi šentjernejskim pevcem in vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste prišli iz spoštovanja do današnje slavljenke.
Dragi bratje in sestre! V letu vere na praznik sv. Jožefa občudujemo njegovo neomajno vero in pripravljenost sprejeti in izpolniti Božjo voljo, priznajmo in obžalujmo svojo premajhno vero in razpoložljivost, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti.
Homilija:
Češčenje sv. Jožefa se je močno uveljavilo šele v zadnjih stoletjih. V 17. stoletju je njegov praznik postal zapovedan, v 19. stoletju ga je papež Pij IX. razglasil za zavetnika vesoljne cerkve. Papež Janez XXIII. pa je njegovo ime vnesel tudi v rimski kanon, ki je zdaj 1. evharistična molitev.
Svetopisemski temelj njegovega češčenja je v stavku na začetku Matejevega evangelija: »Jakobu se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus.« Še bolj se Jožefova vloga pokaže v bogoslužnih besedilih. V hvalospevu današnjega praznika beremo: »On je pravični mož, ki si ga dal za ženina deviški Božji materi, zvesti in modri služabnik, ki si ga postavil za poglavarja sveti družini. Kakor oče je varoval tvojega v moči Svetega Duha spočetega edinorojenega Sina, Jezusa Kristusa našega Gospoda.«
Sv. Jožef nam je v službi varuha Božjega Sina in njegove matere predvsem zgled vere. Njegova vera je preprosta in absolutna vera velikih očakov naše vere, s katerimi mu je skupen tudi način, kako se mu Bog razodeva, v sanjah. To je vera pokorščine, ki je tako zelo draga apostolu Pavlu. Ta vera ni toliko v verovanju nekih resnic, kot v neomajnem zaupanju v Boga in doslednem izvrševanju njegovih ukazov in dejavnem služenju božjim načrtom.
K služenje božjim načrtom je bil minuli teden poklican tudi novi papež – Peter našega časa – papež Frančišek. V minulih dneh smo veliko slišali o njem: o njegovi ponižnosti, nenavezanosti na bogastvo in udobje. V imenu, ki si ga je izbral po asiškem ubožcu Frančišku, je nakazana njegova preprostost, s katero je takoj osvojil Rimljane in svet. Danes je pred očmi vernikov, cerkvenih ter državnih voditeljev z vsega sveta uradno nastopil službo rimskega škofa in s tem vrhovnega pastirja Cerkve. Zanj se bomo ob koncu maše zahvalili Bogu z zahvalno pesmijo.
K služenju v Cerkvi smo poklicani tudi mi. Tako je služila Cerkvi tudi letošnja prejemnica škofijskega odličja sv. Jožefa, gospa Lina Švalj. Pred petimi meseci je praznovala 80. rojstni dan. Rodila se je v družini s 7 otroki, v družini samih nadarjenih pevcev. Začetki njenega udejstvovanja na glasbenem področju segajo že v otroška leta. Zaradi objektivnih razlogov ni mogla študirati glasbe, čeprav si je to zelo želela. Samorastniško in pod vodstvom kaplana je vadila in hitro napredovala, da je leta 1954 (kmalu bo torej že 60 let) začela z igranjem na orgle v župnijski cerkvi. Vsa leta se je potem glasbeno izpopolnjevala in uspešno vodila moški in mešani pevski zbor. Mnogi pevci, ki jih je ona vzgojila, so danes aktivni in stebri v raznih zborih in oktetih. Odlikovala jo je izredna požrtvovalnost. Nekdo od pevcev je rekel: »Če je bilo potrebno, si je vzela čas za vajo tudi za posameznega pevca, če ta ni mogel na redno vajo.« Znala je navdušiti nove pevce.
Ker je sama živela globoko duhovno življenje iz vsakodnevne maše in obhajila, je tudi duhovno oblikovala svoje pevce. Vedno je poudarjala, da naj bo to, kar je na ustnicah, tudi v srcu pevca. Pripravljena je bila igrati tudi pri štirih ali še večih mašah, če je bilo potrebno, pri vseh pogrebih in porokah. Izredno lepo je sodelovala in se dogovarjala tudi z vsemi župniki. Izredno ponižna pred zborom in za orglami pa je zažarela z vso avtoriteto in žarom, ko je z odločno roko vodila pevce na nastopih.
Pred skoraj 20 leti jo je KUD Šentjernej predlagalo za občinsko priznanje tedaj še skupne občine Novo mesto, a ker je šlo za cerkveno področje, je bil predlog iz ideoloških razlogov zavrnjen.
Gospa Lina, vsa šentjernejska župnija se Vam danes zahvaljuje. Ponosna je na Vas. Tudi jaz se Vam zahvaljujem v imenu škofije za zvesto služenje in hkrati molim, da bi imeli na naših cerkvenih korih še veliko takih zvestih in požrtvovalnih organistov, ki se iz ljubezni do cerkvene glasbe in iz ljubezni do Boga žrtvujejo in bogatijo. Naj Vam sv. Jožef in sv. Cecilija izprosita bogato plačilo za vse, kar ste naredili v Božjo čast in pevsko kulturo v svojem kraju.
Amen.