Od rajnega duhovnika smo se poslovili z mašo zadušnico, ki ji je predsedoval škof ordinarij msgr. dr. Andrej Saje, v soboto, 15. aprila 2023, ob 15. uri v župnijski cerkvi povišanja svetega križa v Brusnicah.
Na velikonočni torek, 11. aprila 2023, je v Kliničnem centru v Ljubljani k Vstalemu Odrešeniku odšel po večno plačilo duhovnik Alojzij Brce. Bog ga je v 77. letu starosti in 52. letu duhovništva poklical, da stopi iz zemeljskega v večno življenje. Ob slovesu od pokojnega duhovnika Alojzija razmišljamo o slavi vstajenja in večnem življenju, saj je naš Gospod Jezus Kristus premagal smrt in zmagoslavno vstal. Tudi duhovnik Alojzij je vse svoje duhovniško življenje oznanjal vstalega Kristusa, hkrati pa je moč za duhovniško življenje črpal iz molitve in občestva. V molitvi in češčenju Najsvetejšega je utrjeval vez z Bogom in to potrjeval z navzočnostjo na vseh celodnevnih češčenjih po župnijah svoje dekanije. V deleženju bratskega občestva duhovnikov s škofom kot pastirjem pa je pričeval o pomembnosti duhovniškega bratstva, saj se je med vsemi duhovniki v škofiji prav on najbolj zvesto udeleževal škofijskih slovesnosti v stolnici in v Marijinem svetišču na Zaplazu.
Duhovnik gospod Alojzij Brce se je rodil 20. septembra 1946 v Brezju v župniji Velika Dolina očetu Mihaelu in Mariji rojeni Prišel. V družini se je rodilo enajst otrok. Dva sta umrla kot dojenčka, med ostalimi devetimi - štirimi brati in petimisestrami – pa je duhovnik Alojzij prvi, ki se je poslovil s tega sveta. Starša sta živela iz vere in sta s svojim zgledom krščanske vrednote posredovala svojim otrokom. Oba sta imela veliko ljubezen do Cerkve in sta po svojih močeh pomagala v župniji ter skrbela za podružnično cerkev sv. Jakoba v župniji Velika Dolina. Po končani osnovni šoli je leta 1961 odšel v Srednjo versko šolo v Pazinu. Leta 1965 je vstopil v Bogoslovno semenišče v Ljubljani, kjer je leta 1971 diplomiral in bil po diplomi, 29. junija 1971, v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika. Prvo kaplansko službo je nastopil v Semiču, leta 1976 pa je postal župnijski upravitelj in nato župnik v Beli Cerkvi. Leta 1985 je nastopil službo župnika v Nevljah, nato v Šentjoštu nad Horjulom, leta 1997 pa je postal župnik v Podzemlju in leta 2010 župnik v Brusnicah, kjer je deloval do svoje smrti 11. aprila 2023.
Duhovnik Alojzij ali Lojze, kakor so ga ljudje in duhovniki največkrat klicali, je bil prijazen, hvaležen in skromen človek, da so ga vsi imeli radi. Naš Lojze, so rekli ljudje, ki so ga poznali. Bil je požrtvovalen, ustrežljiv in vztrajen. Rad je imel hribe. Znal je opolnoči oditi iz Brusnic, v Ljubljani pobratiprijatelja duhovnika, se skupaj odpeljati v Krmo in se od tam podati peš na Kredarico, biti pred dopoldansko mašo že na vrhu Triglava in po maši nazaj v dolini ter večerno mašo že obhajati doma v Brusnicah. Veselil se je selitve v novo župnišče, ki raste ob župnijski cerkvi v Brusnicah. Poleg povezanosti z duhovniki je imel rad svojo družino, svoje brate in sestre ter domači kraj Brezje, kamor je vedno rad prihajal, da si je med domačimi vinogradi in njivami nabral novih moči.
Za novomašno geslo si je duhovnik Alojzij izbral Kristusove besede: »Eden je vaš Učenik, vi vsi ste pa bratje (Mt 23, 8).«V tem duhu je v oporoki zapisal: »V svoji človeški slabosti sem kot človek in tudi kot duhovnik marsikaj slabo opravil ali pa dobrega opustil. Zato vse prosim odpuščanja, zlasti če tega nisem znal. Tudi sam sem takoj odpustil. Naj bo Bog meni milostljiv sodnik, Vam pa vsem bogat plačnik!«
Dragi duhovnik Lojze, hvala vam za vaše duhovniško prijateljstvo, za vaš zgled pobožnega, zvestega in hvaležnega duhovnika, ki je za vsakega človeka imel lepo besedo. Tudi za tiste, ki so vas kdaj prizadeli in vam naredili krivico: »Bo že, bo že, Bog že ve, kaj dela, njemu čast in slava vekomaj«, steimeli navado reči. Naj vam bo vstali Kristus dobroten plačnik za vse vaše življenjsko prizadevanje, da bi vsi, duhovniki in verniki, živeli kot bratje in sestre, in naj vam sedaj v večnosti podari polnost Življenja v občestvu z Bogom, ki je naš Stvarnik in Odrešenik.
P. K.
Fotografije: Rok Jančar
