V drugi polovici januarja 2020 so v Novem mestu potekali letošnji Nikodemovi večeri. Skupni naslov letošnjih večerov je »Kdo smo in kam gremo?«
V drugi polovici januarja 2020 so v Novem mestu potekali letošnji Nikodemovi večeri. Skupni naslov letošnjih večerov je »Kdo smo in kam gremo?« Pomenljivo. Človek se v današnjem času na vsakem koraku in vedno bolj izgublja v iskanju lastne identitete. Zato je rdeča nit letošnjih Nikodemovih večerov iskanje naše skupne identitete: kot Slovenci, Evropejci, Cerkve v svetu in posameznega navdušenega kristjana.
Letošnji Nikodemovi večeri 2020 v Novem mestu so sestavljeni iz dveh sklopov predavanj. Prvi sklop, ki je potekal v četrtek in petek, 23. in 24. januarja, je govoril o Sloveniji in Evropi. Kot uvod v večere smo prisluhnili predavanju dr. Rosvite Pesek. Spregovorila nam je o domoljubju. Domoljubje je najprej stvar srca, saj že beseda sama pove, da domo-ljub ljubi dom in domovino. Ga. Pesek je spomnila na ključna dejanja v teku slovenske osamosvojitve, na katera smo lahko upravičeno ponosni, saj ravno osamosvojitev kaže, da smo v pičlih štirih letih naredili korak več od gole zamenjave totalitarne oblasti z demokratično. Kot izrazit primer domoljubja je navedla osebno zgodbo Jožeta Pučnika, ki je bil vse življenje upornik proti totalitarizmu, bil zaradi kritike tudi zaprt, a je takoj, ko je bilo možno, ponovno povzel svoje delo za osamosvajanje Slovenije.
Drugi večer je ponudil okroglo mizo s poznavalcema evropskih razmer evropsko poslanko Romano Tomc in nadškofom dr. Antonom Stresom. Pogovor je moderiral zgodovinar in kolumnist dr. Aleš Maver. Gosta sta o Evropi govorila z različnih perspektiv. Evropska poslanka, po izobrazbi ekonomistka, izhaja iz vsakdanjega praktičnega vidika, ugotavlja različne politične tendence in krizo vrednot v zvezi evropskih narodov. Poudarila je, da le z jasno zavestjo o lastni slovenski identiteti, lahko polnopravno in samozavestno vstopimo in delujemo tudi v Evropski zvezi. Nadškof, po osnovni izobrazbi teolog in filozof, pa je spomnil na temelje Evrope na osnovi grške kulture in judovsko krščanske vere, ki ju je v eno celoto povezal Rim kot simbolni center Evrope. Rodovitna napetost med vero in razumom je zanj eden ključnih elementov evropske identitete, s katerim je Evropa skozi stoletja vplivala tudi na preostali svet. V pogledu nadškofa ta evropska identiteta nujno vključuje tudi krščanske korenine, pri tem da je krščanstvo, in z njim Evropa, vseskozi delovalo kot topilnica mnogih različnih narodnih in kulturnih izročil.
V naslednjih dneh (30. in 31. januar) nas čakata še dve zanimivi srečanji, drugi sklop Nikodemovih večerov. V četrtek bomo prisluhnili ljubljanskemu nadškofu metropolitu Stanislavu Zoretu. Kot najvišji predstavnik bo v pogovoru odgovarjal na vprašanja Boštjana Debevca o vedno novih pretresih v Cerkvi na Slovenskem. V petek pa bo o prenovljeni vlogi laikov v krščanskih skupnostih spregovoril Simon Potnik, župnik moderator, ki s svojimi sodelavci uspešno koordinira Pastoralno zvezo župniji Slovenj Gradec. Na podlagi njihovih izkušenj bo predstavil, v čem so glavni izzivi za sodobno naravnano pastoralno prakso in navdušeno krščanstvo v naših župnijah.
Janko Pirc
