Novomeški škof dr. Andrej Saje sprejel skopskega škofa in strumičko - skopskega eparha Kira Stojanova

Sogovornika sta se pogovarjala o Katoliški Cerkvi v Severni Makedoniji, o prizadevanjih za mir in sožitje med narodi. Škof Stojanov je predstavil humanitarne in duhovne projekte Katoliške Cerkve v Severni Makedoniji ter skrb za vernike. Škof Kiro Stojanov je tudi povabil škofa dr. Andreja Sajeta na obisk v Makedonijo.

Katoliška Cerkev v Makedoniji (po Radio Vatican)

Krščanstvo sta med prebivalce na tem področju v 9. stoletju prinesla sv. Ciril in Metod, vendar pa prva evangelizacija tega ozemlja sega že v 4. stoletje, ko je bila ustanovljena nadškofija Skupi (današnje Skopje). Po vdorih barbarov je izginila skoraj vsakršna sled krščanstva, zato je bila nadškofija ukinjena. Po velikem vzhodnem razkolu leta 1054 se je Cerkev v Makedoniji pridružila pravoslavju. Latinska nadškofija Skupi je bila ponovno vzpostavljena v 13. stoletju. Po osmanski nadvladi so bile cerkve v Makedoniji spremenjene v mošeje. Leta 1656 je nadškofija Skupi prevzela ime Skopje, leta 1883 pa je bil ustanovljen apostolski vikariat v Makedoniji s sedežem v Solunu. Le-temu je bila zaupana pastoralna skrb za bolgarske vernike bizantinskega obreda. Po neodvisnosti Bolgarije od Osmanskega imperija (1908) so se mnogi Bolgari iz Makedonije preselili v novo samostojno državo, zato je bil vikariat leta 1926 ukinjen.

Nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po prvi svetovni vojni in kasneje Jugoslavije je pomenil tudi začetek novega obdobja za katoliško Cerkev na tem ozemlju. Kljub temu, da je jugoslovanska ustava uzakonila enakopravnost verskih skupnosti, se je katoliška Cerkev soočala z mnogimi omejitvami in diskriminacijo, posebej na področju vzgoje in izobraževanja. Za razliko od pravoslavne Cerkve, je katoliška Cerkev veljala za nenarodno. Od leta 1924 Skopje ni bila več samostojna nadškofija, ampak je postala neposredno odvisna od Svetega sedeža.

Položaj katoliške Cerkve v Jugoslaviji se je bistveno poslabšal po tem, ko so oblast prevzeli komunisti in so bili prekinjeni diplomatski odnosi s Svetim sedežem. Le-ti so bili ponovno vzpostavljeni leta 1966. Tri leta kasneje je nastala škofija Skopje-Prizren, ki je postala del cerkvene province nadškofije Sarajevo.

Po osamosvojitvi od Jugoslavije leta 1991 je Cerkev ponovno pričela s svojimi dejavnostmi, država pa je znova sklenila diplomatske odnose s Svetim sedežem.

Z ustanovitvijo apostolske administracije v Prizrenu 24. maja 2000 (od leta 2018 škofija Prizren-Priština) je škofija Skopje ponovno prevzela svoje prvotno ime.

Papež Janez Pavel II. je 11. januarja 2001 vzpostavil apostolski eksarhat v Makedoniji za vernike bizantinskega obreda. Pastoralna skrb zanje je zaupana latinskemu skopskemu škofu, ki je hkrati tudi apostolski eksarh.

31. maja 2018 je papež Frančišek apostolski eksarhat povišal v Eparhijo Blažene Vnebovzete Device Marije v Strumnici-Skopju, ki je prav tako zaupana latinskemu škofu v Skopju, trenutno je to msgr. Kiro Stojanov.

V Severni Makedoniji danes živi 20.000 katoličanov in predstavljajo manj kot 1% prebivalcev. 15.000 vernikov pripada bizantinskemu obredu in so večinoma makedonske narodnosti, 5.000 pa je katoličanov latinskega obreda – med njimi so predvsem Hrvati, Albanci, Poljaki, Slovenci in Madžari.

Katoliška Cerkev v Severni Makedoniji je del Mednarodne škofovske konference sv. Cirila in Metoda (nekdanja Škofovska konferenca Federalne republike Jugoslavije). Le-ta je bila ustanovljena 22. decembra 2014, združuje pa škofije v Srbiji, Črni Gori, na Kosovu in v Severni Makedoniji.