« Nazaj na prvo stran

Novorojeno dete nas uči gledati z novimi, Božjimi očmi!

25. december 2024

Novorojeno dete nas uči gledati z novimi, Božjimi očmi!

Nagovor škofa msgr. dr. Andreja Sajeta pri polnočni sveti maši - Novo mesto, stolnica sv. Nikolaja, božič 2024

Dragi bratje in sestre!

»Zdrami se človek: zate je Bog postal človek. Vstani, kateri spiš, vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus«, je zapisal sv. Avguštin (354–430; prim. govor 185) z namenom, da bi kristjane povabil k premišljevanju skrivnosti učlovečenja Boga in kaj to konkretno pomeni za naše življenje. Njegov poziv k duhovni budnosti je danes zaradi hitenja in naglice enako na mestu, kot v prvih stoletjih krščanstva.

Božič je za verujoče povabilo, da se naučimo gledati nase in na svet z Božjimi očmi. Bog se nam je približal v podobi otroka, da bi nam na človeški način razodel svojo ljubezen in nas povabil v občestvo s seboj. Ni se umaknil pred brezbrižnostjo tistih, ki ga niso sprejeli ali niso našli prostora zanj. Božje dete nam daje svojo brezplačno ljubezen. Ne zahteva protiuslug. Zadovolji se z razmerami v hlevu, samo da je v naši bližini.

Ob božičnem praznovanju pomislimo na vse tiste, ki ne najdejo mesta v tem svetu in se po njih razodeva Božje obličje: na brezdomce in tujce, na zlorabljene, brezposelne, odrinjene in nezaščitene. Pomislimo na vse tiste, ki v teh prazničnih dneh v zdravstvenih in drugih ustanovah skrbijo za bolne in pomoči potrebne, na reševalce in tiste, ki ob tveganju lastnega življenja rešujejo druge. Spomnimo se trpečih v vojnih vihrah in tistih, ki se trudijo za to, da se vojne končajo in se na zemljo ponovno naseli mir. Molimo, da dobrota in ljubezen Novorojenega deteta nagovorita otrdela srca ljudi in premagata napuh in egoizem, da bodo vsi ljudje na svetu imeli, kar potrebujejo za dostojno preživetje in življenje.

Zdrami se človek! Kako živiš, kakšen odnos imaš z Bogom, sočlovekom in okoljem? Prebuditi se iz sna pomeni razviti občutljivost za Boga in za majhna, preprosta znamenja, s katerimi nas nagovarja. Sposobnost zaznavanja notranjih Božjih vzgibov v srcu je danes vse manjša. Za Boga si ne vzamemo pravega časa. Redko pomislimo na pomen molitve, svete maše in drugih zakramentov, ki nas z Bogom povezujejo in krepijo odnos z njim. Božični prazniki so priložnost, da v naglici življenja zaustavimo korak in po zgledu pastirjev zaznamo Božji prihod, se na novo orientiramo, opogumimo in dobimo novih moči za življenje.

Odlomki pri nocojšnji sveti maši govorijo o svetlobi, veselju, radosti in miru s končanjem nasilja. Rodil se je otrok, ki je po napovedi preroka Izaija »knez miru«. Prerok Izaija v prvem berilu napove novo dobo miru in pravičnosti. Mir naj se s sprejetjem Božjega daru odrešenja tudi danes rodi najprej v naših srcih. Nato naj se razširi na vse, ki so nam blizu in jih vsak dan srečujemo.

Pavlovo pismo Titu je izjemno aktualno: Božja milost nas uči živeti trezno, pravično in usmiljeno. Treznost pomeni sposobnost razločevanja, kaj koristi in kaj škoduje življenju in medsebojnim odnosom. Pravičnost pomeni, da druge obravnavamo enako kot sebe in kjer vsak dobi, kar mu pripada. Ta se dopolnjuje z usmiljenjem in da znamo deliti življenje in trpljenje s tistimi, ki so v težavah, ne da bi kar koli zahtevali za povračilo.

Povabim vas, da se nocoj pridružimo pastirjem in se skupaj z njimi učimo prepoznavati in videti Božje posege v svet z novimi očmi. Prepoznajmo znamenja Božjega delovanja v naših življenjih. Pastirji so zgled ravnanja. Zaupali so oznanilu in so se odpravili na pot, medtem ko so mogočneži dvomili in so v svojih prepričanjih ostali doma.

V spodbudo naj nam bodo trije poudarki:

1. Sprejemajmo vse. Jezusa vsi niso zmogli sprejeti. Rodil se je v revnem Betlehemu, ne na domači zemlji. V hiši zanj ni bilo prostora; pastirji so ga sprejeli v hlev med živali. To je drama brezbrižnosti, zlorabe močnih in mogočnih, ki se ponavlja tudi danes. Na to kažejorevščina, lakota, vojne, nasilje in duhovna otopelost. Božič je takrat, ko prepoznamo Božje obličje v revnih in zavrženih. »Brez ljubezni, brez Boga človek doživlja pekel na zemlji, kajti pekel je tam, kjer ni Kristusa« (Paul Claudel, 1868–1955).
2. Veselimo se življenja. Jezus daje veselje tistim, ki sprejmejo življenje! Kako veliko je veselje, ko se rodi otrok! Angel je rekel pastirjem, Ne bojte se: glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: rodil se vam je Odrešenik, ki je Kristus Gospod«. Krepimo tudi mi veselje nad življenjem, sprejemajmo otroke, pomagajmo družinam, ohranjamo in krepimo skrb za starejše, zaščitimo najranljivejše in zaustavimo vse poskuse nasilnega in prezgodnjega končanja življenja.
3. Bodimo gradniki miru. Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, so ob Gospodovem rojstvu zapeli angeli. Ta mir je podarjen in namenjen vsem, ker Bog vse ljubi brezpogojno in zastonjsko. To oznanilo ni poziv k površinski, kratkotrajni dobri volji, ampak je veselo oznanilo Božje ljubezni do nas. Ne ljubi nas zato, ker smo dobri in si to zaslužimo, ampak zato, ker smo njegovi ljubljeni otroci. Mir, ki ga Jezus prinaša na zemljo, ni odsotnost težav. Je mir v težavah in sredi njih, ker je On sam naš mir.

Mahatma Ghandi (1869–1948) je ob tem odlomku takole razmišljal: »Ko slišim »angelsko petje«, se sprašujem, kje danes odzvanja slava Bogu in kje najdemo mir na zemlji.Dokler bo mir neuslišana želja in dokler ne bomo izkoreninili nasilja iz naše civilizacije, se Kristus ne bo rodil.

Bratje in sestre! Božični prazniki nas s skrivnostjo rojstva Božjega Sina vabijo k sprejemanju daru odrešenja in novemu pogledu na življenje. Glejmo z Božjimi očmi in delajmo,misleč na Jezusa! Novorojeni Gospod je čudoviti svetovalec in knez miru (Iz 9,5). Sprejmimo Novorojenega v srca s hvaležnostjo, bodimo znanilci življenja ter glasniki miru.

Blagoslovljen Božič in vse dobro za novo leto 2025!