Danes obhajamo 100. obletnico rojstva papeža sv. Janeza Pavla II., velikega papeža 20. stoletja, ki je Cerkev popeljal v tretje tisočletje.
Danes obhajamo 100. obletnico rojstva papeža sv. Janeza Pavla II., velikega papeža 20. stoletja, ki je Cerkev popeljal v tretje tisočletje. Dvakrat je obiskal Slovenijo, prvič leta 1996 od 17. do 19. maja, ko je v Sloveniji obhajal svoj 76. rojstni dan in je povedal znane besede: »Papež 'ma vas rad.« Ob prvem obisku Slovenije je potekalo tudi veliko srečanje z mladino v Postojni. Drugič je Slovenijo obiskal 19. septembra 1999, ko je v Mariboru razglasil za blaženega škofa Antona Martina Slomška.
Življenjepis papeža Janeza Pavla II.
Papež Janez Pavel II. (Karol Jozef Wojtyła) se je rodil 18. maja 1920, v Wadowicah blizu Krakova na Poljskem. Bil je mlajši od dveh sinov Karola Wojtyle in Emilie Kaczorowske, za katera se je te dni tudi začel postopek za ugotavljanje svetništva. Za papeža je bil izvoljen 16. oktobra 1978.
Po srednji šoli se je vpisal na jagelonsko univerzo v Krakovu. Ko so nemške okupacijske sile univerzo leta 1939 zaprle, se je za obdobje štirih let zaposlil. Najprej je delal v kamnolomu, nato pa v kemični tovarni Solvay, s čimer si je zaslužil sredstva za preživljanje, obenem pa se je na ta način izognil deportaciji v Nemčijo. Leta 1942 je v sebi prepoznal klic v duhovniški stan, zato je začel obiskovati predavanja v skrivnem bogoslovnem semenišču v Krakovu, ki ga je vodil nadškof kardinal Adam Sapieha. V tistem času je bil tudi med pobudniki Rapsodijskega gledališča, ki je prav tako delovalo na skrivaj. Po končani vojni je študij do duhovniškega posvečenja, ki ga je prejel 1. novembra 1946 v Krakovu, nadaljeval v bogoslovnem semenišču in na teološki fakulteti jagelonske univerze. Kardinal Sapieha je mladega duhovnika Wojtyło poslal na študij v Rim, kjer je leta 1948 opravil doktorat iz teologije na temo vere v delih sv. Janeza od Križa. V študijskih letih je med počitnicami opravljal dušnopastirsko delo med poljskimi izseljenci v Rimu in med begunci v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem.
Po končanem študiju se je leta 1948 vrnil na Poljsko, kjer je deloval kot kaplan v župniji Niegovič blizu Krakova, nato pa v župniji sv. Florijana v samem mestu. Do leta 1951 je bil univerzitetni kaplan in tedaj se je znova lotil filozofskega in teološkega študija. Leta 1953 je na katoliški univerzi v Lublinu predstavil tezo o možnosti utemeljitve krščanske etike na etiki Maxa Schelerja. Pozneje je postal profesor moralne teologije in etike v krakovskem semenišču in na teološki fakulteti v Lublinu.
Papež Pij XII. (1939–1958) ga je 4. julija 1958 imenoval za pomožnega krakovskega škofa. Papež Janez XXIII. (1958–1963) ga je 13. januarja 1964 imenoval za krakovskega nadškofa, papež Pavel VI. (1963–1978) pa ga je 26. junija 1967 imenoval za kardinala. Kot krakovski pomožni škof in nadškof je sodeloval na drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965), kjer je veliko prispeval k oblikovanju Pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu. Za papeža je bil izvoljen 22. septembra 1978. Izbral si je geslo »Ves tvoj!« in s tem postavil svoje papeževanje pod plašč Božje matere Marije. Mariji je pripisal tudi rešitev v atentatu, ki ga je doživel 13. maja 1981, torej na praznik Fatimske Matere Božje, na trgu svetega Petra v Rimu.
Od začetka papeževanja je opravil 146 pastoralnih obiskov v Italiji, kot rimski škof pa je obiskal 317 od 333 župnij na ozemlju rimske škofije. Izven Italije je na mednarodne pastoralne obiske potoval 104-krat in tako znatno prispeval k vzpostavljanju dialoga med državami in širjenju miru. Med glavne dokumente njegovega papeževanja sodi štirinajst okrožnic, petnajst apostolskih spodbud, enajst apostolskih konstitucij in štiriinštirideset apostolskih pisem. Janez Pavel II. je napisal tudi pet knjig: Prestopiti prag upanja (1994), Dar in skrivnost: ob 50. obletnici mojega duhovništva (1996), Rimski triptih (2003), »Vstanite, pojdimo!« (2004) in Spomin in identiteta (2005). Razglasil je 1345 blaženih in 483 svetnikov, skupno torej 1828 oseb, ki so dosegle čast oltarja.
Kljub pojemanju moči je do zadnjega diha vztrajal v svojem poslanstvu in s tem hkrati pričeval svetu o dostojanstvu staranja. Umrl je v soboto, 2. aprila 2005, ob 21.37 v apostolski palači v Vatikanu. Papež Benedikt XVI. (2005–2013) ga je za blaženega razglasil 1. maja 2011, papež Frančišek pa ga bo 27. aprila 2014 skupaj s papežem Janezom XXIII. (1958–1963) razglasil za svetnika. V Katoliški Cerkvi obhajamo god sv. Janeza Pavla II. 22. oktobra. Papež Benedikt XVI. (2005–2013) je svojega predhodnika 1. maja 2011 v Rimu razglasil za blaženega.
Povzeto po: Katoliska-cerkev.si