Pozdravni nagovor škofa Glavana jubilantu in nagrajencu prof. dr. Alojzu Rebuli
Spoštovani g. akademik, prof. dr. Alojz Rebula in ga. Zora Tavčar!
Številnim nagradam v italijanskem prostoru in nekoliko sramežljivemu dosedanjemu priznanju slovenske literarne srenje, se danes, ob Vaši 90-letnici, iskreno pridružuje, tudi Cerkev na Slovenskem z najvišjim priznanjem Slovenske škofovske konference, Odličjem sv. Cirila in Metoda.
Gospod profesor, občudujemo Vašo prodornost duha in še vedno čudovito svežino misli. Cenimo in spoštujemo Vas kot profesorja latinščine, klasične grščine in prevajalca antičnih besedil, predvsem pa kot pisatelja preko 50 romanov, novel, esejev, dnevnikov, kot prevajalca Svetega pisma, hagiografa in pisca zelo vplivnih in branih Credov v našem edinem katoliškem tedniku Družina, kjer se izkazujete, kot Vam je v uvodniku zbranih Credov zapisal kardinal Rode, kot čarodej besede, vitez misli, branitelj krščanstva in slovenstva v slovenskem prostoru.
Z duhovnimi mislimi in pravzaprav katehezami v Credu ste velik in zaslužen oznanjevalec in misijonar. Prepričan sem, da ste pozitivno vplivali na mnoge bralce, tudi na neverne. Bivši predsednik republike, dr. Danilo Türk, je ob nekem sprejemu škofov na Brdu dejal, da v Družini najprej prebere Vaš Credo. Očividno ste zanj zanimivi.
Kot enemu glavnih slovenskih katoliških mislecev in pisateljev se Vam za vse, kar ste storili, v imenu Cerkve na Slovenskem, škofov, duhovnikov in vernikov iskreno zahvaljujem in kličem, naj Vas Bog še dolgo ohrani in Vam nakloni še veliko plodovitih, osebno srečnih in kolikor leta dopuščajo zdravih let.
Bog vas živi!
Utemeljitev priznanja
Življenjsko delo Alojza Rebule v literarnem opusu združuje življenjsko realističen in filozofsko razmišljujoči slog, ki odpira aktualna verska vprašanja sodobnega krščanstva. Njegovo služenje Cerkvi preko pisane besede izhaja iz čudenja nad skrivnostjo Božjega učlovečenja, kar spremeni vsako literarno ali kolumnistično delo v pričevalski izdelek in besedilo veroizpovedi, credo. V svoji literarni izpovedi pisatelj izraža pristen življenjski utrip, ki ga preleta s svojim Bogoiskateljstvom ter hkrati s krščanskim upanjem premaguje človeško tragiko.
Služenje slovenski besedi združuje s služenjem Cerkvi na Slovenskem, saj v svojih razpravah in romanih premišljuje o narodnostnih, ljubezenskih, umetniško-ustvarjalnih, moralnih in družbenih vprašanjih. V romanu Nokturno za Primorsko je na izviren in tenkočuten način vpeljal historično dogajanje okrog mučenca, kandidata za blaženega, duhovnika Filipa Terčelja. Enkraten lik tega primorskega celostnega humanista, ki je postavil v sredino svojega pastoralnega delovanja ljubezen do naroda in jezika, dobi pri Alojzu Rebuli novo razsežnost. Zahvaljujoč pisateljevemu delu pripoved namreč omogoča širšemu krogu ljudi, da pridejo v stik z žrtvijo treh totalitarizmov 20. stoletja, saj dogodki in opisi dobijo obliko literarnega bogoslužja. Alojz Rebula med svoje literarne junake rad postavlja duhovniške like. V Divjem golobu izpove svoje gledanje na duhovniško službo, ki mu pomeni krščansko posvečenje slovenskega naroda in hkrati vsega človeštva.
Pisatelj Rebula v svojih književnih delih prepleta ljubezen do domovine in maternega jezika z versko pripadnostjo, kot kolumnist pa aktualizira družbeno dogajanje in ga postavi v kontekst družbenega nauka Cerkve. Pri tem pazi, da ne ustvarja neke nove ideologije, ampak izraža krščanski paradoks, kjer se Božja dobrota javlja tam, kjer bi jo najmanj pričakovali. Od leta 1998 kot kolumnist katoliškega tednika Družina »z bleščečo besedo in s hrabrostjo misli odgovarja na vprašanja, zakaj veruje v Boga«. Kot vernik je s svojim zavzetim in predanim delom tako javnosti v domovini kot v zamejstvu približal pomembna verska vprašanja ter pokazal na krščanske vrednote in svoje spoštovanje do tradicije Cerkve. Kot odličen prevajalec Svetega pisma ni vnesel s svojimi novelami in dramami v slovensko leposlovje samo biblične tematike, ampak je z romanom Jutri čez Jordan uveljavil tudi novo literarno zvrst, ki je biblični roman, s tem pa je z razodeto besedo bogatil širšo slovensko kulturo.