V župniji Dobrnič je bila letošnja 3. velikonočna nedelja še posebej praznično obarvana. V župnijski cerkvi sv. Jurija je novomeški škof msgr. Andrej Glavan, katerega oče izhaja ravno iz naše župnije, posvetil prenovljen daritveni oltar in blagoslovil nov ambon ter ostala dela, ki so se vršila ob preureditvi prezbiterija župnijske cerkve. Župnik in častni kanonik novomeške škofije g. Florijan Božnar je od leta 2007 poleg pastoralnega dela naredil veliko tudi na področju obnovitvenih del.
Ker je bila dosedanja ureditev prezbiterija nepraktična, smo se odločili, da naj župnijska cerkev dobi ambon, ki bi sovpadal z ostalo opremo, ter primernejši in lepši daritveni oltar, saj je bil prejšnji prevelik in preveč robusten za našo cerkev. Hkrati smo položili tudi lepši tlak v prezbiteriju, ki daje resnično lepoto presvetemu kraju. Načrti so se uresničili v letošnjem letu, ko praznujemo tudi Leto vere.
Novomeški škof msgr. Andrej Glavan je v nagovoru poudaril središčni pomen oltarja v vsaki župnijski cerkvi. Kakor je oltar srce svetišča, kjer se daruje najsvetejša daritev, simbolizira tudi srce skupnosti, občestva vernikov nekega področja. Škof je izrazil priznanje župniku Božnarju, župljanom, in vsem ki so se trudili za tako obsežno prenovo prezbiterija. Tudi domači župnik se je ob koncu sv. maše zahvalil vsem dobrniškim faranom in dobrotnikom, ki so finančno ali kakorkoli pripomogli k novi pridobitvi. Slovesno sv. mašo, pri kateri je somaševalo kar 10 duhovnikov je polepšalo lepo zborovsko petje pod vodstvom domačega zborovodja Petra Smoliča.
Načrte za celotno preureditev prezbiterija je naredil arhitekt Jože Marinko iz Ljubljane, dela pa je opravil Marmor Granit Mužina iz Sela pri Dornberku. Prenovljen oltar se barvno lepo ujema s sivkastimi kamnitimi ploščami tlaka v cerkvi in novim ambonom. Oltar in nov ambon sta izdelek iz domačega dolenjskega kamna, tlak v prezbiteriju (okrog 36 kvadratnih metrov) pa iz belo-črnih kamnitih plošč (Makedonski Sivec in Podpeški kamen). Kamniti stebrički pri ambonu, oltarju in mizici za darove so del nekdanje obhajilne mize.
Zgodovina župnije
Župnija Dobrnič ima približno 1500 prebivalcev. Ima tudi 8 podružničnih cerkva. Po ustnem izročilu naj bi se kraj nekdaj imenoval Sveti Jurij Pod Smreko. Cerkev v kraju je bila prvotno podružnica župnije Šentvid pri Stični. Župnijska cerkev sv. Jurija je kot sedež prafare prvič omenjena 1296. Sedanja stavba iz okoli 1780 sodi med pomembnejše spomenike poznobaročno-klasicistične arhitekture na Kranjskem. Ima ovalno ladjo, obokano s plitvo kupolo in kvadraten prezbiterij; ladjo členijo plitvi kapeli in 4 niše, katerih zadnji par se odpira v dvonadstropna stranska pevska kora. Leta 1399 je bila priključena (inkorporirana) stiškemu samostanu v zameno za trg in cerkev v Tržiču. Na teritoriju dekanije Žužemberk sta bili pred letom 1500 (1706) samo dve pražupniji: Krka in Dobrnič s filijalo Žužemberk. V 15. stoletju pa se je fara zaradi preselitve Auerspergov iz Šumberka v Žužemberk razpolovila na dobrniško in žužemberško župnijo. Žužemberk se je pričel razvijati in je postal novo središče, Dobrnič pa je ostal majhna vas. Prafara Dobrnič je do leta 1751 cerkveno pripadala oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski nadškofiji in metropoliji, od leta 2006 pa je pod okriljem škofije Novo mesto. Iz pražupnije Dobrnič je nastalo tekom časa pet samostojnih župnij: Dobrnič, Žužemberk, Ajdovec, Sela pri Šumberku, Šmihel pri Žužemberku in Zagradec.
Notranja oprema župnijske cerkve
Pri starem krstnem kamnu sta bila krščena misijonarski škof med ameriškimi Indijanci Friderik Irenej Baraga (1797-1868) ter nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar (1920-2007). V cerkvi je doprsni kip škofa Barage iz leta 1897, delo kamnoseka Feliksa Tomana in akademskega kiparja Alojzija Progarja (doprsje), rojenega v bližnji Mirni Peči. Križev pot je delo slikarja Simona Ogrina iz leta 1885, v cerkvi pa najdemo tudi platno Antona Postla. Železna vrata pri Baragovem krstnem kamnu po načrtih arhitekta Valentinčiča, vetrolovna vrata pa po načrtih arhitekta Franceta Kvaternika. V zunanjščino cerkve je vzidanih več nagrobnikov, med njimi tudi nagrobnik ljubljanskega stavbnega mojstra Santa Trea (1773-1830), posestnika gradu Mala vas. Cerkvene klopi so delo mizarja Jožeta Petka iz Dobrniča. Spovednici, sta narejeni po načrtih velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Orgle iz leta 1968 so delo Andreja Benda iz Mengša.
Andraž Čebular