Pravopisna pravila glede zapisovanja izrazov v cerkvenih besedilih

1. Zapis samostalnika Cerkev

Cerkev pišemo z veliko začetnico, kadar gre za ustanovo in v pomenu lastnega imena (Cerkev kot Kristusovo telo): Katoliška Cerkev, Ruska pravoslavna Cerkev, Ukrajinska grkokatoliška Cerkev, Anglikanska Cerkev.

Če gre za vrstno ime, seveda pišemo prvi del z malo začetnico: katoliška Cerkev, pravoslavna Cerkev,…, podobno kot v takem primeru zapisujemo: teološka, pravna fakulteta, ministrstvo za kulturo.

Ker se pojem »Cerkev« uporablja kot lastno ime v pomenu Kristusovega telesa, je smiselno, da se z veliko začetnico zapisuje samo, kadar se uporablja v ednini. Primer: Katoliška Cerkev.

V primeru, da uporabljamo besedno zvezo »katoliške cerkve vzhodnega obreda« ali podobne, torej v množini, uporabimo malo začetnico, saj gre za cerkvene skupnosti, ki so del ene, svete, katoliške in apostolske Cerkve.

Tudi če govorimo o pravoslavnih avtokefalnih cerkvah ali protestantskih in reformiranih skupnostih v množini, uporabimo malo začetnico: »protestantske cerkve«.

Če govorimo o skupnostih, ki niso cerkve, ampak ločine, jih zapisujemo z malo: adventistična cerkev, scientistična cerkev.

2. Ostala lastna imena

Z veliko začetnico zapisujemo lastna imena:

Sveta/Presveta Trojica; Sveti Duh; Mati Božja in tudi Božja Mati, vendar: Božja mati Marija.

Vendar: Sveto rešnje telo in kri. Utemeljitev: z veliko začetnico se piše prva sestavina poimenovanja.

Škofje vabijo, da sprejmemo in v lastnih strokovnih in delovnih okoljih širimo tovrstno teološko utemeljeno pravopisno kulturo zapisovanja cerkvenih izrazov.

S. dr. Marija Šimenc FMA

Generalna tajnica Slovenske škofovske konference

Pravopisna pravila glede zapisovanja izrazov v cerkvenih besedilih

Škofija Novo mesto