19. marca v Katoliški Cerkvi obhajamo praznik sv. Jožefa, moža Device Marije, ki ga častimo tudi kot glavnega zavetnika novomeške škofije.
19. marca v Katoliški Cerkvi obhajamo praznik sv. Jožefa, moža Device Marije, ki ga častimo tudi kot glavnega zavetnika novomeške škofije. Ob tej priložnosti v Škofiji Novo mesto vsako leto podelimo najvišje škofijsko priznanje Odličje sv. Jožefa osebam, ki jih odlikuje zgledno krščansko življenje in pričevanje v njihovi okolici in na ravni krajevne Cerkve. Odličje svetega Jožefa bo letos prejela družina zakoncev Nataše in Martina Koprivc.
Evangeliji nam kljub skopim podatkom rišejo sorazmerno jasno podobo o Jožefovi osebnosti. Bil je zvest in potrpežljiv mož, pokoren Božji volji glede njegovega življenjskega načrta, ob čemer je sprejel tudi vse spremljajoče težave. Evangelist Matej ga imenuje »pravičen« (Mt 1,19), saj je dojel načrt, ki ga je imel Bog z Marijo, in se zavestno vključil vanj tako, da je sprejel, zaščitil in poskrbel za svojo družino. Kolikor je zanesljivo znanega o sv. Jožefu, je zapisano v evangelijih po Mateju in Luku (prim. Mt 1,1–2,23; Lk 1,5–2,52). Rodovnika obeh evangelijev ga uvršča med potomstvo kralja Davida. Čeprav je bil kraljevskega rodu, Jožef ni bil bogat. Po vsej verjetnosti je bil reven, kar je razvidno iz daru samo »dveh grlic ali dveh golobov« (Lk 2,24) ob Jezusovem darovanju v templju. Jožefova družina je izvirala iz Betlehema v Judeji, vendar se je on preselil v Nazaret v Galileji, kjer je opravljal tesarsko obrt. Predvidevamo, da je Jožef umrl že pred začetkom Jezusovega javnega delovanja.
Jožef je zavetnik umirajočih, saj je ob predpostavki, da je umrl pred začetkom Jezusovega javnega delovanja, umrl v družbi Jezusa in Marije, kar za kristjane predstavlja idealen način, kako zapustiti zemeljsko življenje. Jožef je zavetnik očetov, obrtnikov, delavcev in krščanskih družin.
Leta 1870 je papež Pij IX. (1846–1878) sv. Jožefa uradno razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve, s čimer je njegovo vlogo zaščitnika in vodnika svete družine razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je 19. marec določil za njegov godovni dan. Papež Pij XII. (1939–1958) je dodal še praznik Jožefa delavca, ki ga praznujemo 1. maja in sovpada s civilnim praznikom dela.
Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je leta 1989 objavil apostolsko spodbudo z naslovom Odrešenikov varuh (1989), v kateri razmišlja o življenju in pričevanju sv. Jožefa. Kongregacija za bogoslužje pa je 19. junija 2013 določila, da se sv. Jožef odslej omenja v vseh štirih glavnih evharističnih molitvah.
God sv. Jožefa je v Cerkvi na Slovenskem slovesni praznik, saj je sv. Jožef zavetnik slovenskih dežel. Sveti Jožef je tudi glavni zavetnik Škofije Novo mesto. Ob prazniku sv. Jožefa v novomeški škofiji vsako leto podelimo Odličje sv. Jožefa osebam, ki se odlikujejo po zglednem krščanskem življenju in pričevanju v svoji okolici in na ravni škofije.
