« Nazaj na prvo stran

Škofovski grb novega novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta

10. september 2021

Grb novomeškega škofa je razdeljen na tri polja. Čebela, ki predstavlja marljivost in urejenost, je prijateljica človeka in narave. Skrbi za oplojevanje rastlin in za hrano. Med in izdelki iz njega imajo zdravilne učinke. Pri verskih obredih ima čebela velik pomen tudi zaradi voska, ki se uporablja za izdelavo sveč. Sveto pismo čebelo in njene koristi omenja na več mestih (prim. Sir 11,3). Njen pridelek je v Stari zavezi v različnih kontekstih omenjen več kot šestdesetkrat. Čebelo najdemo v grbu škofovega domačega kraja Mirne Peči. Tudi na škofovem domu so imeli čebele, zato spominja na zgodovino njegovega rodu in družinske korenine.

 

Plamen na desni strani predstavlja Božjega Duha. Je v sozvočju s škofovskim geslom, »živimo po Duhu« (Rim 8,4), ki je mišljeno kot povabilo, da se odpremo Svetemu Duhu kot tretji Božji osebi. Povabljeni smo, da odkrivamo njegove darove, ki smo jih prejeli po krstu, birmi in drugih zakramentih, in iz njih zaživimo bolj polno. Apostol Pavel nas v svojih pismih opozarja, da življenje po mesu, h kateremu človek stremi po sami naravi, vodi v smrt. Življenje po Duhu, pa v nasprotju s tem, vodi v življenje, ki nima konca. Duh nas spominja, da smo rojeni za večnost, daje nam milosti in moč za vztrajanje, da bomo lahko obrodili duhovne sadove. Sadovi Duha pa so ljubezen, veselje, mir in blagost (prim. Gal 5,22). Božji Duh nas povezuje med seboj in z Bogom ter je v Cerkvi temelj edinosti.    

Tehnica je simbol pravičnosti in prava ter predstavlja novomeškega škofa kot cerkvenega pravnika. Pravičnost je ena od temeljnih kreposti, ki v skladu z rimskim pravom stremi za tem, da vsakdo dobi to, kar mu pripada, kar je njegovo in ima do tega pravico.[1] Človeška izkušnja nas uči, da noben zakon ne more ustvariti popolne pravičnosti. Tega, kar človek najbolj potrebuje, mu zakon ne more zagotoviti, resnično pravičen je samo Bog. Za to, da udejanjamo Božjo pravičnost med nami, se je potrebno odreči egoizmu in zaprtosti vase. Ta pravičnost izhaja iz milosti, kjer glavni akter ni človek, temveč Bog sam. Da postanemo deležni Božje pravičnosti, je potrebno spreobrniti se in verovati evangeliju. To pomeni opustiti privid samozadostnosti ter odkriti nezadostnost, potrebo po drugih in po Bogu, potrebo po njegovem odpuščanju in prijateljstvu z njim (prim. papež Benedikt XVI., Poslanica za postni čas 2010).   

 

 

 

[1] »Iustitia est constans et perpetua voluntas ius suum cuique tribuendi« (Ulp. D. I, 1, 10).