1. november 2021
Na današnji dan Cerkev obhaja praznik vseh svetnikov. Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali na 1. novembra, imamo že iz časa okoli leta 800. Od tam se je praznovanje preneslo v Francijo, Nemčijo in Španijo. Misel o prazniku vseh svetnikov – ne samo mučencev, ki so se jih spominjali že v prvih krščanskih stoletjih – je dobila oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III. okoli leta 740 pri svetem Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mučencem in vsem svetnikom. Gregor IV. pa je leta 827 ukazal, naj se 1. novembra v vesoljni Cerkvi slovesno praznuje spomin vseh svetnikov. Kot razlog, zakaj je Cerkev uvedla ta praznik, navajajo predvsem dvoje. Prvi razlog je: število svetnikov je tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. Drugi razlog pa je ta: na praznik vseh svetnikov naj bi popravili, kar med letom na praznike svetnikov po nemarnosti opustimo.
V Sloveniji obhajamo praznik kot slovesni in zapovedani praznik, ki sovpada z dela prostim dnem. V Novem mestu je gospod škof Andrej Saje daroval slovesno sveto mašo v stolnici svetega Nikolaja. V homiliji je izpostavil pomen blagrov, ki so, kot pravi, ustava Božjega kraljestvo. Spomnil se je tudi primerjave novega Jeruzalema in Novega mesta, ki ga v buli o imenovanju novomeškega škofa omenja papež Frančišek.
Popoldne je prav tako maševal na največjem novomeškem pokopališču in je po slovesni maši obiskal ter blagoslovil tamkajšnje grobove.
