V nabito polni dvorani Pastoralnega centra v Črnomlju so sredi novembra, v sredo, 15. 11. 2017, odprli razstavo "Plečnik v Beli krajini". Z njo so počastili letošnje Plečnikovo leto ob 60. obletnici njegove smrti ter obudili in počastili Plečnikova snovanja za Belo krajino.
Veliki arhitekt Jože Plečnik je bil vpet v Belo krajino skozi nekatere znane Belokranjce. Nenazadnje je prav Belokranjec dr. Juro Adlešči kot ljubljanski župan Plečniku omogočil gradnjo velikega dela tega, čemur danes rečemo Plečnikova Ljubljana. Tudi Plečnikove Žale, mojstrovina svetovnega slovesa in danes magnet za obiskovalce, brez Adlešičeve podpore nikoli ne bi ugledale luči sveta.
Razstava tudi pokaže, da je Plečnik za Belo krajino načrtoval na vseh področjih svojega nadvse razvejenega opusa: od urbanizma v Metliki, cerkva v Dragatušu in na Preloki, do klopi in luči, ki še danes krasijo preloško cerkev.
Toda kaj nam sporoča veliki mojster? – Visoko pod stropom preloške cerkve luči zvončki, ki svetijo in s svetlobo vabijo gor v nebo. In skozi soj venca teh zvončkov iz plemenite kovine ugledamo Marijin monogram. Pozorno moramo pogledati, tako nevsiljivo, tiho in dostojanstveno vabi. Vedno v ozadju, mirno, skromno, a vedno prisotno. Vidmo, če to želimo, če si vzamemo čas za opazovanje in kontemplacijo.
Pod korom pa lestenec v obliki krone. Bližje ljudem, na pol poti med nebom in zemljo les! Toda les, ki se v soju svetlobe sveti kot oni z neba iz plemenite kovine. Les – trnje, trnova krona žrtvovanja, ki sveti ljudem, v preloški božji hram. A ko se ozremo na to krono ob večerih, vidimo sence. Sence, ki spominjajo na odseve ljudi – duš na nebu, na svodu cerkve, ki zaživijo šele v luči, svetlobi, ki žari iz središča krone.
Plečnikovo sporočilo pa pozornemu obiskovalcu ne uide niti v preloških cerkvenih klopeh. Pastirska palica, pastoralni simol dušnega pastirja. Veliki P kot Plečnik, mojster, ki je danes svetovno ime. In prav ta P si je razstava v Črnomlju izbrala za svoj simbol, za vodilo in za rdečo nit: ne le Plečnik kot eden od najpomembnejših sakralnih arhitektov, Plečnik kot vodnik, pastir, ki nas s svojimi stvaritvami vodi.
Ana Starešinič, avtorica razstave