Od 8. do 9. septembra je v Bratislavi potekalo srečanje predstavnikov škofovskih konferenc srednje in vzhodne Evrope v organizaciji Slovaške škofovske konference. Zbrali so se škofje iz 11 držav (Slovaške, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Poljske, Belorusije, Litve, Češke, Ukrajine, Albanije, Slovenije in tajnik konference CCEE). Iz Slovenije se je srečanja udeležil predsednik SŠK msgr. Andrej Glavan. Ob začetku je zbrane pozdravil med drugim tudi predsednik slovaškega parlamenta Andrej Danko, ki je poudaril pomen krščanskih korenin za Evropo. Pod skupnim naslovom Migrantska kriza in družina so spregovorili štirje strokovnjaki: kardinal Péter Erdö o apostolski spodbudi Amoris laetitia in družinski pastorali; o kontroverznih evropskih politikah Roger Kiska, pravni strokovnjak za vprašanja verske svobode; Zuzana Vatráľová z mednarodne organizacije za migrante je spregovorila o migrantski krizi; evropska poslanka Anna Záborská pa je predstavila predlog izhoda iz demografske in kulturne krize v Evropi. Škofje so nato v razpravi soočali raznolike konkretne izkušnje iz svojih držav, zaznamovanih z izkušnjo nekdanjih komunističnih režimov in ekonomske šibkosti v primeri z zahodno Evropo. Ob srečanju so škofje dali naslednje sporočilo za javnost.
Sporočilo za javnost predstavnikov škofovskih konferenc srednje in vzhodne Evrope
26 let po padcu komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi, se Evropa sooča z novimi izzivi. Največji med njimi so kriza družine, povezana z demografsko, kriza vere in kulturne istovetnosti. V zadnjem času se mnoge države srečujejo s številnimi migracijami izhajajočih s Srednjega Vzhoda in Afrike. Od 8. do 9. septembra so se predstavniki škofovskih konferenc srednje in vzhodne Evrope srečali na Slovaškem, v državi, ki predseduje Svetu Evropske unije, da bi razmišljali o teh vprašanjih.
Zanje je temeljnega pomena, da bi med evropskimi državami potekalo resnično partnerstvo, zgrajeno na enakem dostojanstvu vseh narodov in na medsebojnem spoštovanju. Prav tako je pomembno, da vse nacionalne in evropske javne ustanove oblikujejo resničen dialog s predstavniki krščanskih Cerkva in z zastopniki drugih verstev.
Škofje čutijo potrebo, da bi prebudili razmišljanje o evropski istovetnosti, ki je bila vedno povezana z družino, zgrajeno na zakonski zvezi med enim moškim in eno žensko. Le družba z otroki, je tudi družba z upanjem. Cerkev se zaveda svoje dolžnosti pričevanja o Kristusovi dobri novici v svetu. Zato ceni in pomaga družini, ki je po načrtu Stvarnika temeljna človeška skupnost. Na žalost nekatere odločitve evropskih ustanov ogrožajo družino in varstvo življenja. Evropa danes predvsem potrebuje trdne družine in modro demografsko politiko. Priseljevanje ni rešitev za demografsko krizo.
Udeležencev srečanja se globoko dotika trpljenje oseb, ki so na begu pred vojnimi konflikti, predvsem tistimi, ki pustošijo v Siriji. Hkrati čutijo trpljenje zaradi terorističnih napadov v Evropi s tolikšnimi žrtvami. Posledično menijo, da je potrebno razviti več komunikacije z muslimanskim svetom in posvečati več truda za pomoč najbolj potrebnim na podlagi Božje zapovedi ljubezni. Škofje čutijo posebno dolžnost za pomoč preganjanim kristjanom, ne da bi izključevali iz svojega srca katerokoli drugo človeško osebo, ki potrebuje pomoč, bodisi v kriznih regijah po svetu bodisi v lastnih državah.
V zasledovanju teh človeških in krščanskih namenov je potrebno postopati z velikodušnostjo in modrostjo ob presojanju kulturnih, verskih in ekonomskih okoliščin evropskih narodov in tistih, ki prihajajo. Škofje opozarjajo na globoke razlike v situacijah evropskih državah, ki so cilj migrantskih tokov, in držav srednje oz. vzhodne Evrope, ki so tranzitne – z življenjskim standardom, ki dosega le 20% zahodnega. V teh državah migranti na splošno ne želijo ostati. Pomoč, ki jim jo moramo nuditi, zato včasih terja posebne dejavnosti, ki se lahko razlikujejo od drugih držav. V vseh teh okoliščinah je upravičeno in potrebno razmisliti o konceptu prihodnosti evropske celine, na katerih vrednotah zgraditi družbo in kakšno mesto dati religiji.
Škofje molijo za vse žrtve nasilja, vojne in terorizma. Hkrati naslavljajo resen poziv na odgovorne vseh evropskih držav, da bi razvili skupen in globok razmislek o prihodnosti. Želijo si, da bo Evropa postala celina, ki bo na prvo mesto postavila spoštovanje človeškega življenja – od spočetja do naravne smrti – in da bo podpora družini in zakonu zavzela prvo mesto v zavesti javnih predstavnikov.