2. februarja smo v Katoliški Cerkvi obhajali praznik Gospodovega darovanja v templju - svečnico. Leta 1997 je bl. papež Janez Pavel II. za ta dan določil tudi dan Bogu posvečenega življenja in ob tem poudaril povezanost, ki obstaja med Jezusovim darovanjem svojega življenja Bogu v templju in darovanjem življenja, ki ga živijo redovniki in bogu posvečene osebe. Tako je bil letošnji dan posvečenega življenja že 17. po vrsti. Njegovo geslo je bilo Ne boj se, samo veruj.
V novomeški škofiji so se redovnice in redovniki, ki delujejo na področju novomeške škofije, skupaj s krajevnim škofom Andrejem Glavanom zbrali v Cerkljah ob Krki. Po uvodnem češčenju Najsvetejšega in molitveni uri za duhovne poklice je sledilo praznično somaševanje. Ob škofu Glavanu so somaševali štirje redovniki iz frančiškovih redov in cerkljanski župnik. Navzočih je bilo okoli 20 redovnic, svoje pozdrave pa sta posredovali tudi skupnosti kartuzijanov iz Pleterij in karmeličank iz Mirne Peči, ki so bili v duhu povezani z zbranimi.
Škof je v nagovoru poudaril pomen luči v človeškem življenju. Največja luč je Jezus Kristus, in nanj nas spominja simbol sveče, ki se daruje da daje luč svoji okolici. Luč oziroma sveče človeka spremljajo na vseh ključnih točkah življenja (ob krstu, prvem svetem obhajilu, izbiri stanu, ob smrti). S simboličnim prinašanjem sveč so cerkljanski verniki ponazorili te štiri trenutke v človekovem življenju.
Po maši je sledila pogostitev in bratsko ter sestrsko druženje v župnijski učilnici.