25. november 2023
Sv. Katarina Aleksandrijska ali Sinajska je umrla mučeniške smrti v Aleksandriji v Egiptu v začetku 4. stoletja.
Najstarejše poročilo o njenem mučeništvu je pasijon iz 6. ali 7. stoletja, ki ima izrazito legendarni značaj. Ime Katarina (katara) je grškega izvora in pomeni »čista«. Legendo o sv. Katarini so v Evropo prinesli križarji v 11. stoletju. Ljudstvo je to svetnico ob sv. Barbari in sv. Marjeti, drugih dveh svetnicah z Vzhoda, uvrstilo med pomočnice v sili.
Ko je cesar Maksencij odhajal iz Aleksandrije, je ukazal, da morajo njemu na čast vsi prebivalci žrtvovati bogovom bike in ptice. Katarina, ki je bila kraljevskega rodu, je s svojimi spremljevalci obiskovala krščanska svetišča in kristjane odvračala od takšnega malikovanja. Cesar jo je poklical na zagovor, Katarina pa mu je polna Sv. Duha pogumno, goreče in prepričljivo razlagala Sv. Pismo in ga pozivala, da naj spozna Boga, stvarnika sveta, in njegovega edinega sina Jezusa Kristusa, ki je s križem rešil človeštvo večnega pogubljenja! Ko jo cesar nikakor ni mogel odvrniti od njenega gorečega oznanjevanja vere, jo je vrgel v ječo, kjer so jo kasneje usmrtili z obglavljenjem. Ko so ji odsekali glavo, je brizgnilo iz njenega vratu mleko namesto krvi, angeli pa so po izročilu njeno truplo odnesli na goro Sinaj, kjer je iz njenega groba pritekalo mleko in olje s čudežno zdravilno močjo. Na Sinaju pa še danes stoji znameniti samostan sv. Katarine.
Sveto Katarino Aleksandrijsko častijo kot zavetnico deklet, mladine, tiskarjev, knjižničarjev, filozofov, pravnikov in učenjakov. Priporočajo se ji proti migreni, boleznim jezika in za srečno zadnjo uro. O razširjenosti češčenja sv. Katarine pri nas govori dejstvo, da ji je na slovenskih tleh posvečenih kar 35 cerkva, od tega 29 podružničnih. Spomin na sveto Katarino je ohranjen tudi v slovenskih legendah in v ljudskih pesmih.
Vir: Ognjišče
Zbral in uredil: Franci Koncilija