9. avgust 2023
V Katoliški Cerkvi 9. avgusta praznujemo god filozofinje, karmeličanke, mučenke in sozavetnice Evrope sv. Terezije Benedikte od Križa – Edith Stein.
V judovski družini Siegfrieda in Auguste Stein se je rodilo enajst otrok. Štirje so umrli kmalu po rojstvu. Najmlajša Edith je bila rojena v današnjem Wroclavu (tedaj Breslau) 12. oktobra 1891 na veliki judovski spravni dan. Kljub strogi judovski vzgoji, se je Edith že kot mlada deklica oddaljila od vere: obstoj Boga ji je postal nerazumljiv in nesprejemljiv. Ko še ni dopolnila petnajst let, se je razglašala za ateistko. Zapustila je judovsko vero in se poglabljala v filozofijo, da bi v njej našla smisel človeškega bivanja. Iskala je resnico in to je bilo zanjo, kakor je priznala kasneje, edina molitev, ki jo je opravljala, ne da bi se je zavedala.
Po študiju na univerzi v Breslavu je študij nadaljevala v Göttingenu in Freiburgu, kjer je z najvišjo oceno dosegla doktorat iz filozofije ter postala asistentka pri fenomenologu Edmundu Husserlu (1859–1938). Do odločilnega dogodka njenega spreobrnjenja v krščanstvo je prišlo leta 1921, ko je pri prijateljih odkrila knjigo - življenjepis karmeličanke sv. Terezije Ávilske. Brala je vso noč in ob koncu knjige je sama sebi priznala: »To je resnica!« Naslednje jutro je kupila Katekizem Katoliške Cerkve in Rimski misal ter ju začela preučevati. Kmalu je zaprosila za prejem zakramenta sv. krsta, ki ga je prejela 1. januarja 1922 pri enaintridesetih letih. Tako je Edith Stein 14. oktobra 1933 pred praznikom sv. Terezije Velike prestopila klavzurni prag samostana karmeličank v Kölnu in ob preobleki 15. aprila 1934 je prejela redovno ime s. Terezija Benedikta od Križa. Že od krsta naprej je vsak dan molila brevir, sedaj ga je mogla moliti in peti v skupnosti sester. Zelo je ljubila psalme, tisočletne molitve Božjega ljudstva, ki mu je pripadala po krvi in po milosti. Edith Stein je 21. aprila 1938 naredila večne zaobljube in nekaj dni za tem prejela črno tančico kot znamenje dokončne pripadnosti Bogu v karmelskem redu. Isto leto so se razmere za Jude izredno zaostrile, ko so pa julija 1942 nizozemski škofje obsodili preganjanje Judov, so nacisti iz maščevanja 2. avgusta 1942, prijeli vse katoliške Jude. Tako se je s. Terezija Benedikta skupaj z rodno sestro in več tisoč drugimi Judi, kmalu znašla v taborišču Auschwitz (Oswiecim). Sestra Terezija Benedikta je poskušala storiti vse, kar je mogla, da bi svoje bližnje tolažila in krepila v upanju. Posebej se je zavzemala za otroke. Nacisti so mlade Jude odvedli v delovno taborišče, preostale pa so v nedeljo, 9. avgusta 1942, pomorili s plinom, njihova trupla pa sežgali v krematoriju.
Dvajset let po smrti s. Terezije Benedikte od Križa se je začel postopek za razglasitev za blaženo, ki je bil 1. maja 1987 okronan z beatifikacijo v Kölnu v Nemčiji. Tako je bila Edith Stein 11. oktobra 1998 razglašena za svetnico, 1. oktobra 1999 pa skupaj s sv. Katarino Siensko in sv. Brigito Švedsko pa tudi za sozavetnico Evrope.
Vir: Ognjišče in Leto svetnikov št. 3.
Zbral in uredil: Franci Koncilija