Današnjega svetnika sv. Alojzija je papež Pavel VI. v radijskem govoru ob 400-letnici njegovega rojstva označil kot »mojstrovino kulture in milosti«. Sv. Alojzij je zelo hitro dosegel duhovno popolnost, kateri je posvetil bistrino duha in močan značaj. Bil je angel čistosti in zgled svetosti mladega človeka brez primere. Svoje življenje je doumel kot dar, ki naj ga deli bližnjemu. Skratka, bil je otrok čudovitih milosti: ne bi pa postal svetnik, če z milostmi ne bi sodeloval.
Izšel je iz plemiške družine Gonzaga; kot prvorojenec se je rodil 9. marca 1568 na gradu Castiglione blizu Gardskega jezera v Italiji. Vsi so se bali, da novorojenček ne bo preživel, tudi za mater so izgubili upanje. Otroka so krstili v sili na ime Aluigi (Alojzij). Preživela sta oba. Pobožna mati je otroka zgodaj naučila »umetnosti molitve« in dobrote do revežev. Oče pa ga je že v nežni otroški dobi začel uriti v vojaških spretnostih, ker ga je določil za dediča mejne grofije.
Alojziju vojaško življenje ni ustrezalo, zato se je kmalu vrnil k svoji materi in ob njej začel razmišljati, da bo svoje življenje posvetil Bogu. To se je zgodilo že na medičejskem dvoru v Firencah, kjer je Alojzij pred podobo Marijinega oznanjenja naredil zaobljubo čistosti za vse življenje; v povračilo je od nje prejel milost, da nikoli ni čutil skušnjave zoper čistost, kot je sam povedal. Ko je s staršema nekaj časa bival na španskem dvoru, je živo začutil, da ga Bog kliče k jezuitom. Ko je to namero razodel materi, je bila zelo vesela; potem pa še očetu, ki pa je bil odločno proti. Brez očetovega dovoljenja ga jezuiti niso hoteli sprejeti. Alojzij je pri svoji odločitvi vztrajal tako odločno, da se je oče nazadnje le vdal.
25. novembra 1585 je sedemnajstletni Alojzij vstopil v jezuitski noviciat v Rimu. V Družbi Jezusovi je preživel šest let in ves čas je bil vsem vrstnikom pa tudi starejšim članom reda vzor pobožnosti in zvestobe redovnim pravilom. V letih 1590 in 1591 je po mnogih pokrajinah Italije divjala kuga. Umrlo je na tisoče ljudi. Med njimi kar trije papeži. Bogoslovec Alojzij Gonzaga je stregel kužnim bolnikom in se tudi sam okužil. Napovedal je, da bo umrl v osmini praznika svetega Rešnjega telesa. Poslovil se je od vseh, ki so stali okoli njegove bolniške postelje, ter jim dejal, da se »odpravlja na pot v nebesa!« Svojo dušo je sv. Alojzij izročil Stvarniku v noči med 20. in 21. junijem 1591, star komaj triindvajset let. Med blažene je bil prištet štirinajst let po smrti, za svetnika pa ga je razglasil papež Benedikt XIII. leta 1726 skupaj z drugim mladim jezuitom Poljakom Stanislavom Kostkom. Tri leta kasneje ga je postavil za zavetnika mladine, posebno študentov. Sv. Alojzij je svoje življenje doumel kot dar, ki naj ga deli bližnjemu. Od tod njegova zavzetost za misijone, goreča želja po mučeništvu in končno herojska daritev samega sebe v službi bolnim.
Vir: Ognjišče
Pripravil: Franci Koncilija