Na današnji dan goduje sveti Benedikt iz Nursije, zavetnik Evrope. Deloval je v znamenitem samostanu Monte Cassino. Najbolj znan je po svojem redovnem pravilu, ki se glasi: »Moli in delaj!«
Svetega Benedikta, začetnika zahodnega meništva, je papež Pavel VI. 24. oktobra 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope, ker je »s križem, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije, od Irske do prostranih nižin Poljske«. Poljak Janez Pavel II., prvi slovanski papež, pa je leta 1980, ob 1500- letnici rojstva sv. Benedikta, dejal, da je bila Evropa na novo rojena ob propadu velikega rimskega imperija. »Ko se je porajala na njegovih kulturnih temeljih, je po zaslugi benediktinskega duha iz tistega izročila povzela in v dediščino evropske in vesoljne kulture utelesila vse tisto, kar bi se sicer izgubilo.« Redovna pravila, ki jih je sestavil sveti Benedikt in jih imenujejo »evangelij, presajen v resnično življenje«, je mogoče povzeti v treh besedah: »Ora et labora!«(Moli in delaj). Skladno povezovanje dela in molitve je ideal krščanskega prizadevanja za popolnost ali izpolnjevanje božje volje.
Papež Gregor Veliki, ki je sestavil življenjepis sv. Benedikta v obliki pogovora z namišljenim diakonom Petrom, pove, da se je Benedikt rodil v plemeniti družini v Nursiji, to je današnje mestece Norcia v Umbriji, in sicer okoli leta 480. O njegovi družini vemo le to, da je imel sestro dvojčico Sholastiko, ki je vse življenje hodila po bratovih stopinjah in ga posnemala tudi v svetništvu (njen god obhajamo 10. februarja). Starši so Benedikta poslali v Rim, da bi se izpopolnil v pravnih vedah, toda prav kmalu se je naveličal Rima in njegovih pokvarjenih ljudi. Odšel je v samotno sotesko reke Aniene, nedaleč od mesta Subiaco, ker je želel biti popolnoma ločen od sveta, da bi ob branju in premišljevanju Svetega pisma in v molitvi našel stik z Bogom ter tako lažje prodrl v globine svoje duše.
Čez nekaj časa je izbral najboljše menihe iz dvanajstih samostanov, ki jim je bil »duhovni oče«, in se napotil proti jugu. Ustavil se je pri mestu Monte Cassino pri Neaplju, zgrajenim pod visokim gričem. Na vrhu tega griča je zrastel znameniti samostan Monte Cassino, ki velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Stari viri postavljajo začetek delovanja samostana Monte Cassina v leto 529, ko je ta znameniti samostan hitro zasvetil kot novo žarišče krščanske kulture. Skupnost na Monte Cassinu je opat Benedikt vodil vse do svoje smrti okoli leta 547.
Sv. Benediktu je v Sloveniji posvečenih devet cerkva, štiri župnijske in pet podružničnih.
MOLITEV SV. BENEDIKTA
Opašimo torej svoja ledja z vero in opravljanjem dobrih del in pod vodstvom evangelija stopajmo po Njegovi poti, da bomo vredni gledati Njega, ki nas je poklical v svoje kraljestvo.
Vir: Ognjišče
Pripravil: Franci Koncilija