V prvih stoletjih po Kristusu so bili kristjani v glavnem preprosti ljudje, ribiči, obrtniki, sužnji, kasneje pa so se za krščanstvo odločali tudi že prvi izobraženci. Eden najodličnejših je bil filozof Justin, ki se je vere v Kristusa oklenil trdno prepričan, da je našel pravo resnico, ki jo je iskal in je o njej vredno prepričevati druge.
Odpor proti krščanstvu v rimski državi je slonel predvsem na predsodkih, ki so bili posledica neznanja in nerazumevanja. Proti temu so se odločno borili krščanski pisatelji v 2. stoletju, vendar na način, s katerim so hoteli odpreti dialog med vero in tedanjo miselnostjo, med Cerkvijo in svetom. Ti pisatelji so imenujejo apologeti (branilci, zagovorniki). Med krščanskimi apologeti, ki so v tem času dokazovali resničnost krščanstva proti poganom, judovskim nasprotnikom in krivoverskim učiteljem, je Justin najslavnejši in najpomembnejši. Ohranila so se tri njegova dela, iz katerih se dviga pričevanje, ki je s svojo vrednostjo preživelo stoletja. Krščanstvo zanj ni najprej nauk, temveč Beseda, ki se je v Jezusu učlovečila in bila križana.
Sv. Justin se je rodil v Palestini, čas njegovega rojstva pa postavljajo v prvo desetletje 2. stoletja po Kristusu. Pošteno iskanje resnice ter ponižna in zaupna molitev sta sv. Justina kmalu privedla do tega, da je sprejel vero v Jezusa Kristusa. Od tistega trenutka dalje je svoje življenje posvetil prizadevanju, da je z govorjeno in pisano besedo branil življenje kristjanov in njihov nauk. Začel je potovati okoli in povsod je goreče oznanjal krščansko vero. Zanj je bila čast, da se je imenoval filozofa. Grška filozofija mu je postala orodje za oznanjevanje evangelija in sicer na temelju njegovega lastnega miselnega in duhovnega razvoja in dozorevanja. Posebno dragoceno je njegovo poročilo o krščanski božji službi in pojasnilo o evharistiji. Malo zatem je napisal še krajšo Apologijo ter Dialog z Judom Trifonom, najstarejši ohranjeni spis, ki brani krščanstvo pred judovskimi ugovori.
Njegovo bivanje v Rimu se je končalo z mučeniško smrtjo, najbrž leta 165. Na smrt ga je obsodil rimski prefekt Rustik, ki je bil tudi stoiški filozof. Med sodnim procesom mu je Justin rekel: »Nihče ni verjel Sokratu toliko, da bi bil za njegov nauk pripravljen umreti. Zaradi Kristusa pa so prezirali strah in smrt celo preprosti ljudje.« Skupaj s šestimi drugimi kristjani je šel pogumno v smrt za Kristusa! Sveti Justin je zavetnik filozofov.
Vir: Ognjišče
Pripravil: Franci Koncilija