Sveti Klemen Marija Dvoržak (Hofbauer), duhovnik, teolog in redemptorist se je rodil 26. decembra 1751 na Moravskem. Bil je apostol Dunaja in Varšave, zavetnik pekov in trgovskih društev. Na Dunaju je bil tudi duhovni vodja in spovednik našega rojaka Friderika Barage, kjer je takrat študiral pravo. Pod Klemenovim vplivom se je Baraga kasneje odločil za duhovniški in misijonski poklic, ko je postal prvi slovenski misijonar med Indijanci v Severni Ameriki.
Na prehodu iz 18. v 19. stoletje so bili za vero in edinost Cerkve hudi časi. Prevladovalo je močno sovražno razpoloženje, saj so bili celo dunajski bogoslovni profesorji zagovorniki zmotnih naukov jožefinizma, racionalizma in prosvetljenstva. Upiral se mu je racionalizem, ki so ga bili polni teološki učbeniki, prav tako tudi racionalizem, ki je v krščanstvu priznaval samo to, kar more človek s pametjo doumeti, popolnoma pa je zavračal verske skrivnosti. Klemen Dvoržak je postal duhovnik leta 1785 v Rimu in tam vstopil v red redemptoristov. Ustanovil je šolo za revne otroke, poživil je bogoslužje, prisrčno, evangeljsko je oznanjal božjo besedo, odlikoval se je v dobrodelnosti, začutil je potrebo po laičnem apostolatu. Imel je veliko uspeha, nakopal pa si je tudi veliko sovražnikov. Izredno rad je pridigal, preprosto in blago. Njegova beseda je bila prepričljiva, ker je za njo stala tako pristno evangeljska osebnost. Neštetim je bil duhovni voditelj v spovednici in izven nje.
Sv. Klemen Dvoržak je s svojim delom in življenjem odločno posegel v boj proti slabim vplivom in nasledkom teh miselnosti. Kot pospeševavec zdravega verskega življenja in njegov reformator in kot dobrotnik mestnega proletariata je močno posegel v zgodovino katoliške Cerkve in vtisnil svoje ime tudi v zgodovino srednjeevropskega duhovnega prostora in življenja za vse naslednje rodove… Tako ga je leta 1876 papež Pij IX. razglasil za blaženega, papež Pij X. pa ga je 20. maja 1909 razglasil za svetnika.
Sv. Klemen Marija Dvoržak je umrl 15. marca 1820 na Dunaju.
Vir: Leto svetnikov I in Wikipedija.
Zbral in uredil: Franci Koncilija