O svetniku Modestu, ki je bil škof in apostol Slovencev v Karantaniji, je bolj malo zgodovinskih podatkov; tistih nekaj zanesljivih virov pa nam ga prikazuje kot blagega in milega moža.
Imel je bister razum, imel je uglajeno obnašanje, ter močno hrepenenje po krščanski popolnosti. Najljubša pa mu je bila samota, kjer se je rad poglabljal v molitev. Raje je poslušal kakor govoril, kadar je spregovoril, pa je pokazal nenavadno preudarnost in spoštljivost do vsega, njegovo govorjenje pa je bilo prav tako zbrano kot njegova molitev. Njegovo ime Modest prihaja iz latinske besede »modestus« in pomeni »dobrosrčen, blag, pošten.« Svoje ime je z zglednim življenjem povsem opravičil.
Nekega dne je v samostan, kjer je živel Modest, prišel sv. Virgil, misijonar z Irskega. Redovnikom je pripovedoval o slovanskem ljudstvu, ki je živelo v Karantaniji. To ljudstvo je bilo dobro in plemenito, gostoljubno in pogumno, vdano petju in igri ter dovzetno za evangeljsko oznanilo. Takrat so bili Karantanci že bavarski zavezniki v bojih zoper Obre, zato so bili dani tudi zunanji pogoji za misijonsko delo. Sv. Virgil je iskal delavce za božjo setev med Karantanci in kasnejši škof sv. Modest je bil najprimernejši za evangelizacijo med Slovenci, kjer je kasneje sezidal veliko cerkva. Tako je Modest kmalu odšel v misijonsko šolo v Salzburg, potem pa na otok Awa na Chiemskem jezeru na Bavarskem, kjer sta bila kasneje krščena karantanska kneza Gorazd in Hotimir. S svojo blago osebnostjo je močno pripomogel k hitremu širjenju krščanstva med karantanskimi Slovenci. Po starem izročilu je sv. Modest umrl 31. marca leta 763 pri Gospe Sveti na Koroškem in bil tam tudi pokopan. Njegov grob je lepo urejen tako, kakor se spodobi za velikega apostola Slovencev. Sv. Modest je tudi zavetnik Korotana, študentskega doma za slovenske visokošolce na Dunaju.
Vira: Ognjišče in Leto svetnikov I.
Zbral in uredil: Franci Koncilija