Sv. Tomaž Akvinski, dominikanski redovnik, cerkveni učitelj, filozof in teolog se je rodil 28. januarja leta 1225, umrl pa je 7. marca 1274.
Je zavetnik teoloških visokih šol, tudi Teološke fakultete v Ljubljani, teologov in študentov ter knjigarnarjev. Bil je eden najpomembnejših sholastičnih filozofov in teologov Cerkve v srednjem veku. Njegovo delo obsega osemnajst knjig, v katerih so številni komentarji svetopisemskih knjig, razprave o trinajstih Aristotelovih delih in veliko raznih disputov in pridig. Najpomembnejši njegovi deli sta: Summa theologiae in Summa Summa contra gentiles. Obe knjigi skupaj predstavljata enciklopedični povzetek krščanske misli. Tako je nastala znamenita filozofsko-teološka smer svetega Tomaža Akvinskega, imenovana tomizem, ki jo je katoliška Cerkev sprejela kot uradno filozofijo za svoje bogoslovne šole.
Kot redovnik in duhovnik je bil Tomaž Akvinski zelo pobožen. Papež Klemen IV. ga je hotel imenovati za nadškofa v Neaplju, kar pa je sveti Tomaž ponižno odklonil. Papež Gregor X. pa ga je kot izkušenega teologa povabil na cerkveni zbor v Lyon leta 1274. Na poti tja je zbolel ter 7. marca 1274 umrl v cistercijanskem samostanu Fossanova, južno od Rima.
Papež Janez XXII. je Tomaža Akvinskega 18. julija 1323 slovesno razglasil za svetnika. Tako bomo letošnjega julija praznovali 700-letnico njegove razglasitve za svetnika.Upodabljajo ga navadno v belem dominikanskem habitu in črnem plašču. Na prsih ima podobo sonca ali svetle zvezde, v rokah knjigo in pero, včasih tudi monštranco ali ciborij. Njegovo modrost zaznamujejo z golobom, drugi spet z Jezusom na križu, ki ga Tomaž moli in se ob njem navdihuje.
Vira: Leto svetnikov in Ognjišče
Zbral in uredil: Franci Koncilija