Božično voščilo novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta ob slovesnem prazniku Gospodovega rojstva 2024
Za Božič postavimo jaslice. Poleg Jožefa, Marije in novorojenega Jezusa so tu še pastirji, ki pasejo živali, pa zvezda repatica. Simbolika jaslic se dopolnjuje z božičnim evangelijem, kjer je Gospodovo rojstvo umeščeno v konkreten zgodovinski trenutek (Lk 2,1-14). To je čas, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji in so se vsi hodili popisovat v svoj kraj. Navidezna idila božiča je v resnici kruta usoda družine na poti, ki ne najde prenočišča.
Nagovori me poudarek, da zanje v hiši ni bilo prostora. Sprašujem se, kako bi bilo, če bi Marija in Jožef potrkala na naša vrata. Evangelist Janez to vprašanje še poglobi in zapiše: »Prišel je med svoje in njegovi ga niso sprejeli« (Jn 1,11). Ne samo, da ni prostora, ne želijo si ga v svojem domu. Imamo mi čas in prostor zanj? Si ga sploh želimo? Ali ni Bog sam tisti, ki ga danes vse bolj zavračamo? To se začne z dejstvom, da zanj nimamo časa, vse kar je verskega, pa je pogosto izrinjeno iz javnosti.
Prosimo Gospoda, da bi bili pozorni na njegovo navzočnost in bi slišali, kako tiho trka na vrata našega bitja. Sprejmimo ga v svoje srce. Je Emanuel, Bog z nami (Mt 1, 23). Molimo, da bomo v teh dneh začutili, na kakšen način prihaja v naša življenja. Prepoznajmo ga predvsem po tistih, po katerih nas najbolj nagovarja: po otrocih, po trpečih in po revnih tega sveta.
Naj nas opogumijo evangeljske besede božične noči: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus Gospod« (Lk 2,10-11). Naj bo Božja ljubezen, ki se je v podobi otroka utelesila in naselila med nami, vsem vir moči in znamenje upanja za prihodnost. Vsem voščim blagoslovljen božič in srečno novo leto!