Beseda novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta ob začetku pastoralnega leta 2024/2025
Bula papeža Frančiška o napovedi rednega svetega leta 2025 se začne s svetopisemskimi besedami »Upanje ne osramoti« (Rim 5,5). Povabilo h krepitvi upanja kot osrednje krščanske kreposti je še posebej na mestu, ker živimo v negotovih časih in spreminjajočih se družbenih razmerah: slednje lahko vplivajo na naše pastoralno delo in zavzetost za evangelizacijo. Upad verske prakse in vse manjši obisk cerkva nas lahko navdajata s pesimizmom in vpraševanjem, kaj smo naredili narobe. Nepredvidljivost prihodnosti pogosto poraja občutke nelagodja, strahu in dvoma. Sprašujemo se, ali bomo zmogli.
V vsakem od nas živi upanje kot želja po uresničitvi dobrega. Ne vemo, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, vendar verujemo Pavlovim besedam, da upanje ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v nas po Svetem Duhu (prim. Rim 5,1-5). Odrešenje nam je dano prek zanesljivega upanja, iz katerega se lahko spoprimemo s sedanjostjo. Bog nam bo po veri dal pomoč, ki jo potrebujemo. Pokazal bo pot naprej v čas, ki ga živimo in sooblikujemo.
Ko govorimo o upanju, se navezujemo na prihodnost Cerkve in nas samih. S tem stopamo na pot neznanega in negotovega. Prihodnost ni izračun sklepanja na osnovi spoznanj preteklosti. Statistika nam je sicer lahko koristna in v pomoč, vendar nima povezave z upanjem, ki je stvar vere. Z držo vere se odprejo vrata upanja. Z upanjem vstopamo v neznano in na področje možnega, ki presega območje verjetnosti. Pomeni hojo po negotovi poti, ki pa je zaradi Gospodove obljube, da bo z nami do konca sveta (Mt 28,20), varna in gre v pravo smer.
Na začetku pastoralnega leta premislimo, kje so razlogi našega upanja. Na katerih temeljih gradimo? Po katerih znamenjih se nam Gospod razodeva, da lahko bolj upamo in verujemo? Pri tem nam bodo v pomoč Sveto pismo, tihota in premišljevanje. Molitev kot osebno in skupnostno srečanje z Bogom je prostorje krepitve upanja.
Naj nas opogumijo besede papeža Benedikta XVI., ki jih je izrekel ob obisku svoje domovine leta 2006, da tisti, ki veruje in moli ni nikoli sam.
Novo mesto, na god sv. Kornelija, papeža, in sv. Ciprijana, škofa
Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof