Škofijo Novo mesto je 7. aprila 2006 ustanovil papež Benedikt XVI. Nastala je iz ljubljanske nadškofije z namenom, da bi bil škof bližje duhovnikom in ljudem ter bi se na ta način poživilo versko življenje na dolenjskem področju. Za zavetnika škofije je bil izbran sv. Jožef, ki je hkrati tudi varuh Cerkve in zavetnik slovenskih dežel. Stolna cerkev kot središče škofije je postala kapiteljska cerkev sv. Nikolaja v Novem mestu. Samo mesto ima bogato zgodovino. Bogate arheološke najdbe segajo v bronasto dobo prazgodovine. Današnje mesto je leta 1365 ustanovil vojvoda Rudolf IV. Habsburški. Od leta 1493 pa je tudi sedež kolegiatnega kapitlja, ki predstavlja pomembno cerkveno ustanovo na tem področju.
Škofija zajema jugovzhodno področje Slovenije, ki pokriva Dolenjsko, Suho krajino, Kočevsko in Belo krajino. V šestih dekanijah je zbranih 71 večjih in manjših župnij, od katerih jih ima približno 55 tudi svojega župnika. V škofiji deluje tudi več redovnih skupnosti, med katerimi imata posebno mesto tudi dva kontemplativna samostana, kartuzijanov v Pleterjah in karmeličank v Mirni Peči. Romarsko središče škofije je cerkev Marije Vnebovzete na Zaplazu, kjer so od leta 2010 shranjene tudi relikvije bl. Alojzija Grozdeta.
Že v prvih letih škofije je bilo kar nekaj pomembnih dogodkov. Tu je najprej škofijski evharistični kongres kot priprava na slovenski evharistični kongres v Celju, kjer je bil 13. junija 2010 razglašen za blaženega prvi slovenski mučenec Alojzij Grozde, doma iz novomeške škofije. Spomladi leta 2011 je potekal slovesni prenos relikvij bl. Alojzija Grozdeta v novo obnovljeno škofijsko romarsko središče na Zaplazu. Že jeseni istega leta pa so bile 24. septembra v Sarajevu razglašene za blažene Drinske mučenke, med katerimi sta bili s. Krizina Bojanc in s. Antonija Fabijan, ki izhajata iz današnje novomeške škofije. Novomeška škofija je znana še po številnih drugih svetniških kandidatih in velikih možeh, saj iz njenega teritorija izhajajo tudi častitljiva Božja služabnika škof Friderik Baraga in škof Janez Gnidovec, Božji služabnik misijonar Andrej Majcen in misijonar Ignacij Knoblehar.
Leta 2015 in 2016 je škofija s številnimi dogodki obhajala 10-letnico ustanovitve, kjer je namenila posebno pozornost mladim, družinam in narodni spravi. Področje Kočevja je za zgodovino Slovenije posebej pomembno, saj tam ležijo številna povojna grobišča iz obdobja po drugi svetovni vojni. To rano zgodovine vsako leto obeležimo s spravno slovesnostjo v Kočevskem rogu, leta 2015 pa smo na Zaplazu postavili posebno spravno znamenje z naslovom Resnica in sočutje. To so tudi kraji, od koder je komunistična oblast pregnala nekdanje nemške prebivalce Kočevarje in tam vzpostavila svoje zaprto območje.
Za namen pastoralnih dejavnosti je Škofija Novo mesto ustanovila Baragov zavod, v katerem deluje Škofijska Karitas, Katehetsko pastoralna šola in Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja. Skupaj z številnimi pastoralnimi odbori v Škofijskem pastoralnem svetu želimo pomagati duhovnikom pri njihovi neposredni župnijski pastorali in narediti nekaj dobrega za vernike in vse ljudi dobre volje na področju škofije.
Na naši spletni strani lahko najdete še veliko več informacij o življenju in delu v naši mladi škofiji. Bog daj, da bi se to življenje še razcvetelo v vsej svoji raznolikosti ter rodilo bogat sad globoke in žive vere, upanja in ljubezni. Vabljeni k branju!
Grb novomeške škofije je razdeljen na tri polja. Spodnje polje grba ima rdečo podlago, simbol mučencev iz obdobja po drugi svetovni vojni v Kočevskem rogu. Sredi polja je konj v zlati barvi. Konj zlate barve se pojavlja v vseh grbih novomeških proštov kolegiatnega kapitlja. Njegov drugi prošt je bil Jurij Slatkonja, ki je leta 1513 postal škof novoustanovljene škofije na Dunaju in velja za ustanovitelja zbora »Dunajskih dečkov«. Ko je Jurij Slatkonja postal novomeški prošt, mu je cesar Maksimilijan v listini določil kapiteljski grb (v srednjem polju stoji neobrzdan in neosedlan konj), kar spominja na razlago priimka Slatkonja (Zlat–konj–a).
Desno polje škofijskega grba je zelene barve. Zelena podlaga predstavlja z naravnimi bogastvi obdarjeno Dolenjsko in Kočevsko (gozdovi, polja). Sredi zelenega polja so tri jabolka zlate barve. Jabolka zlate barve so atribut sv. Nikolaja, ki je zavetnik novomeške stolnice in so simbol krščanske dobrodelnosti in škofovskega služenja.
Levo polje grba je bele barve in predstavlja Belo krajino. V tem polju je moder grozd, znamenje vinorodnega področja, ki povezuje skoraj celotno novomeško škofijo. Grozd je obenem tudi simbol evharistije. Jezus se nam daje v hrano in pijačo pri sveti evharistiji in nam na ta način pomaga živeti.
